diff options
Diffstat (limited to 'Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex')
-rw-r--r-- | Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex | 745 |
1 files changed, 745 insertions, 0 deletions
diff --git a/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex new file mode 100644 index 00000000000..4b0a482bf36 --- /dev/null +++ b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex @@ -0,0 +1,745 @@ +%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% +% Contents: Things you need to know +% $Id: things.tex,v 1.2 2003/03/19 20:57:47 oetiker Exp $ +%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% + +\chapter{Kaj vse je dobro vedeti} +\begin{intro} +Na začetku tega poglavja je kratek pregled filozofije in +zgodovine \LaTeXe{}. V preostanku poglavja je poudarek +na osnovni zgradbi dokumentov v \LaTeX{}u. +Ko boste prebrali poglavje, boste v grobem vedeli, kako \LaTeX{} deluje, +kar boste potrebovali, če boste želeli razumeti preostanek te knjige. +\end{intro} + +\section{Imena programov} +\subsection{\TeX} + +\TeX{} je računalniški program, ki ga je razvil \index{Knuth, Donald E.}Donald +E. Knuth \cite{texbook}. Namenjen je za oblikovanje in izpis tekstov in +matematičnih formul. Knuth je začel pisati tolmač za \TeX{} leta 1977, da bi +izkoristil možnost digitalnega tiskanja, ki je v tem obdobju prodiralo med +založniško industrijo. Še posebno je upal, da bo lahko zaustavil trend nazadovanja +tiskarske kvalitete, ki ga je opazil pri svojih knjigah in člankih. \TeX{} v današnji obliki +je nastal leta 1982, leta 1989 pa so drobni popravki omogočili +boljšo podporo 8-bitnim znakom in različnim (naravnim) jezikom. \TeX{} je znan po tem, da je izredno +stabilen, da teče na različnih operacijskih sistemih in da je +skoraj brez napak. Oznaka različice \TeX{a} +konvergira k $\pi$ in je trenutno +$3.141592$. + +\TeX{} se izgovarja ">teh"<, kot na primer v besedi +">tehnologija"<. V ASCII okolju \TeX{} postane \texttt{TeX}. + +\subsection{\LaTeX} + +\LaTeX{} je paket dodatnih ukazov za \TeX{}, ki omogočajo avtorjem oblikovanje in +izpisovanje njihovih dokumentov v najvišji tiskarski kvaliteti s pomočjo +že pripravljenih profesionalnih vzorcev. V \LaTeX{}u lahko +še naprej uporabljamo skoraj vse \TeX{}ove ukaze. \LaTeX{} je prvotno napisal +\index{Lamport, Leslie}Leslie Lamport~\cite{manual}, sedaj pa zanj +skrbi +\index{Mittelbach, Frank}Frank Mittelbach. + +%In 1994 the \LaTeX{} package was updated by the \index{LaTeX3@\LaTeX +% 3}\LaTeX 3 team, led by \index{Mittelbach, Frank}Frank Mittelbach, +%to include some long-requested improvements, and to re\-unify all the +%patched versions which had cropped up since the release of +%\index{LaTeX 2.09@\LaTeX{} 2.09}\LaTeX{} 2.09 some years earlier. To +%distinguish the new version from the old, it is called \index{LaTeX +%2e@\LaTeXe}\LaTeXe. This documentation deals with \LaTeXe. These days you +%might be hard pressed to find the venerable \LaTeX{} 2.09 installed +%anywhere. + +\LaTeX{} se izgovori kot ">La-teh"<. V ASCII okolju +\LaTeX{} postane \texttt{LaTeX}. \LaTeXe{} se izgovori kot +">La-teh dva e"< in se v ASCII okolju piše kot \texttt{LaTeX2e}. + +%Figure~\ref{components} above % on page \pageref{components} +%shows how \TeX{} and \LaTeXe{} work together. This figure is taken from +%\texttt{wots.tex} by Kees van der Laan. + +%\begin{figure}[btp] +%\begin{lined}{0.8\textwidth} +%\begin{center} +%\input{kees.fig} +%\end{center} +%\end{lined} +%\caption{Components of a \TeX{} System.} \label{components} +%\end{figure} + +\section{Osnove} + +\subsection{Avtor, knjižni oblikovalec in črkostavec} + +Ko želi kaj objaviti, avtor pošlje svoj rokopis založniku. +Tam knjižni oblikovalec določi obliko dokumenta (širino stolpcev, +obliko črk, +velikost presledkov pred in po naslovih,~\ldots). Oblikovalec svoja +navodila skupaj z rokopisom +preda črkostavcu, ki na podlagi teh podatkov stavi knjigo. + +Človeški knjižni oblikovalec poskuša dojeti, kaj je avtor mislil, +ko je pisal rokopis. Glede na njegove poklicne izkušnje in glede na +vsebino rokopisa +se odloči za naslove poglavij, citate, zglede, formule, itd. + +V \LaTeX{} okolju \LaTeX{} prevzame vlogo knjižnega oblikovalca, za stavljenje +pa uporablja \TeX{}. Ker pa je \LaTeX{} ">samo"< računalniški program, +potrebuje več vodenja. Avtor mora poskrbeti za dodatne podatke, ki opisujejo +logično strukturo njegovega dela. Ti podatki se vpišejo med tekst v obliki + \emph{\LaTeX{} ukazov}. + +To je povsem različen način dela od pristopa \wi{WYSIWYG}\footnote{What you see is + what you get oz.~Kar vidiš, to tudi dobiš.}, ki ga uporablja večina sodobnih urejevalnikov besedil, + kot sta npr.~\emph{MS Word} in \emph{Corel WordPerfect}. + V teh programih avtor določi + obliko dokumenta interaktivno med samim vnosom besedila v računalnik. Med celotnim procesom + na zaslonu vidi, kakšna bo končna oblika, ko bo dokument natisnjen. + +Pri \LaTeX{}u ni možno videti končne oblike med samim tipkanjem +besedila. Lahko pa vidimo končno obliko na zaslonu, potem ko datoteko +prevedemo +z \LaTeX{}om. Tako lahko popravke naredimo še preden dokument izpišemo +s tiskalnikom. + +\subsection{Oblikovanje dokumenta} + +Oblikovanje besedila je prava spretnost. Neizkušeni avtorji pogosto naredijo +resno napako, ko privzamejo, da je oblikovanje knjige vprašanje estetike +(če ima dokument estetski zunanji videz, potem naj bi bil dobro oblikovan). +Dokument je namenjen branju in ne temu, da visi v +umetniški galeriji, zato sta čitljivost in razumljivost veliko pomembnejša +od čudovitega izgleda. +Npr.: +\begin{itemize} +\item Velikost črk in oštevilčenje naslovov je potrebno izbrati tako, + da je struktura poglavij in razdelkov jasna razvidna. +\item Vrstice morajo biti po eni strani dovolj kratke, da ne utrujajo oči + bralcev, po drugi strani pa dovolj dolge, da lepo napolnijo strani. +\end{itemize} + +Z \wi{WYSIWYG} sistemi avtorji pogosto generirajo všečne dokumente, +ki pa so ali zelo slabo strukturirani ali pa imajo nepovezano strukturo. +\LaTeX{} preprečuje tovrstne oblikovalske napake s tem, ko avtorja sili, +da določi \emph{logično} strukturo njegovega dokumenta, \LaTeX{} pa potem +izbere najprimernejšo obliko. + +\subsection{Prednosti in slabosti} + +Ko se srečajo uporabniki \wi{WYSIWYG} programov z uporabniki \LaTeX{}a, +ponavadi razglabljajo o ">prednostih \LaTeX{}a pred normalnimi urejevalniki +besedil"< in obratno. Pri tovrstnih diskusijah je najbolje ostati tiho, saj se pogosto +izrodijo. Toda vedno se jim le ne morete izogniti \ldots + +\medskip\noindent \ldots in zato je tu nekaj iztočnic. Glavne prednosti +\LaTeX{}a pred normalnimi urejevalniki besedil so: + +\begin{itemize} + +\item Na voljo so profesionalno oblikovani vzorci, zaradi katerih je končni rezultat tak, + kot da bi res prišel iz tiskarne. +\item Stavljenje matematičnih formul je podprto na preprost način. +\item Uporabnik se mora naučiti le nekaj preprosto razumljivih ukazov, ki določajo + logično strukturo dokumenta. Uporabniku skoraj nikoli ni potrebno brkljati po + aktualni obliki dokumenta. +\item Zapletene strukture, kot so npr.~opombe pod črto, reference, + kazala in seznami literature, se dajo narediti na preprost način. +\item Obstajajo številni prosto dosegljivi dodatni paketi za različne + tiskarske naloge, ki niso direktno podprte z osnovnim \LaTeX{}om. + Tako npr.~obstajajo paketi za vključevanje \textsc{PostScript} slik in + paketi za stavljenje seznama literature po določenih standardih. + Številni dodatni paketi so opisani v \companion. +\item \LaTeX{} spodbuja avtorje, da pišejo dobro strukturirane tekste, + saj je specifikacija strukture eden izmed osnovnih principov delovanja \LaTeX{}a. +\item \TeX, na katerem sloni \LaTeXe, je zelo prenosljiv in prosto dostopen, + kar pomeni, da sistem lahko poganjamo v skoraj vseh računalniških okoljih. + +% +% Add examples ... +% +\end{itemize} + +\medskip + +\noindent\LaTeX{} ima seveda tudi nekaj slabosti, in čeprav sam težko +poiščem kakšno smiselno, sem prepričan, da jih drugi +poznajo na stotine \texttt{;-)} + +\begin{itemize} +\item \LaTeX{} ni primeren za ljudi, ki so prodali svojo dušo \ldots +\item Čeprav se da nekaj parametrov nastaviti znotraj privzetih + oblik dokumentov, je načrtovanje popolnoma novega vzorca + zapleteno opravilo, za katerega porabimo veliko časa.\footnote{Govori se, da bo to ena izmed poglavitnih + reči, ki bo rešena v nastajajočem \LaTeX 3 sistemu.}\index{LaTeX3@\LaTeX 3} +\item Težko je pisati nestrukturirane in neorganizirane dokumente. +\item Spodbudnim začetnim korakom navkljub nikoli ne boste v celoti dojeli + koncepta logičnih oznak. +\end{itemize} + +\section{\LaTeX{}ova vhodna datoteka} + +Vhodni podatek za \LaTeX{} je navadna \texttt{ASCII} tekstovna datoteka. Datoteko lahko +sestavimo v poljubnem \texttt{ASCII} urejevalniku. Datoteka poleg besedila dokumenta vsebuje +še ukaze, ki povedo \LaTeX{}u, kako naj oblikuje tekst. + +\subsection{Presledki} + +Vse ">prazne"< znake, kot sta presledek in tabulator, \LaTeX{} obravnava enako kot +\wi{presledek}. \emph{Zaporedni} \wi{presledki} se obravnavajo + kot \emph{en} +presledek. Vodilni presledki na začetku vrstice se na splošno ignorirajo, +konec vrstice pa se obravnava kot en presledek. +\index{presledek!na začetku vrstice} + +Prazna vrstica med dvema vrsticama teksta pomeni konec odstavka, pri čemer +se \emph{zaporedne} prazne vrstice obravnava kot +\emph{eno} prazno vrstico. Zgled je priložen spodaj. Na levi strani je tekst +v vhodni datoteki, na desni strani pa prevedeni rezultat. + +\begin{example} +Ni pomembno, če za besedo +stoji en ali pa več presledkov. + +Prazna vrstica začenja nov +odstavek. +\end{example} + + +\subsection{Posebni znaki} + +Naslednji simboli so \wi{rezervirani znaki}, ki ali imajo poseben pomen +v \LaTeX{}u ali pa niso na voljo v vseh naborih znakov. +Če naslednje znake direktno vstavimo v tekst, potem ne samo, da se ne bodo izpisali, +v večini primerov bo \LaTeX{} vrnil nepričakovane rezultate. +\begin{code} +\verb.# $ % ^ & _ { } ~ \ . %$ +\end{code} + +Kot vidite v nadaljevanju, lahko tudi te znake uporabljamo v svojih dokumentih, +če prednje postavimo znak $\backslash$ (backslash): + +\begin{example} +\# \$ \% \^{} \& \_ \{ \} \~{} +\end{example} + +Ostale simbole in še več lahko natisnemo s posebnimi ukazi +v matematičnih formulah ali pa kot akcente. Znak +$\backslash$ \emph{ne} moremo vnesti kot (\verb|\\|), saj je to zaporedje rezervirano +za zlom vrstice.\footnote{Raje poskusite \texttt{\$}\ci{backslash}\texttt{\$}, ki res vrne + `$\backslash$'.} + + +\subsection{Ukazi v \LaTeX{}u} + +\wii{ukazi}{Ukazi} v \LaTeX{}u so občutljivi na velike in male črke in imajo eno izmed naslednjih dveh oblik: + +\begin{itemize} +\item Začnejo se z znakom \verb|\|, temu pa sledi ime sestavljeno le iz črk. + Imena ukazov se končajo ali s presledkom, številko ali kakšnim drugim znakom, ki ni črka. +\item Sestavljeni so iz znaka \verb|\| in natančno enega posebnega znaka (lahko je tudi številka). +\end{itemize} + +% +% \\* doesn't comply ! +% + +% +% Can \3 be a valid command ? (jacoboni) +% +\label{whitespace} + +\LaTeX{} ignorira presledke za ukazi. Če želite +\index{presledek!za ukazom}presledek za ukazom, potem morate na konec ukaza +dati ali \verb|{}| in presledek ali pa posebni ukaz za presledek. \verb|{}|{} prepreči \LaTeX{}u, da +bi pojedel vse presledke za imenom ukaza. + +\begin{example} +Bral sem, da Knuth deli ljudi, +ki uporabljajo \TeX{} na +\TeX{}nike in \TeX perte.\\ +Danes je \today. +\end{example} + +Nekateri ukazi potrebujejo še \wi{parameter}, ki ga lahko podamo med +\wii{zaviti oklepaji}{zavitimi oklepaji} \verb|{ }| za imenom ukaza. Nekateri ukazi podpirajo tudi +\wii{opcijski parametri}{opcijske parametre}, ki jih dodamo za imenom ukaza med +\wii{oglati oklepaji}{oglatimi oklepaji}~\verb|[ ]|. V naslednjem zgledu so uporabljeni nekateri \LaTeX{}ovi +ukazi. Nič hudega, če jih ne razumete, saj bodo razloženi v nadaljevanju. + +\begin{example} +Lahko se \textsl{zanesete} name! +\end{example} +\begin{example} +Začni z novo vrstico +točno tukaj!\newline +Hvala! +\end{example} + +\subsection{Komentarji} +\index{komentarji} + +Kadar \LaTeX{} v vhodni datoteki sreča znak \verb|%|, +ignorira vse znake v nadaljevanju tekoče vrstice, zlom vrstice in vse presledke na začetku naslednje vrstice. + +To lahko uporabljamo za vnos komentarjev v vhodno datoteko, +ki jih ne bo na končnem izpisu. + +\begin{example} +To je % neumen +% bolje: poučen <---- +primer: Otorino% + laringo% + log +\end{example} + +Z znakom \texttt{\%} lahko zlomimo dolgo vhodno vrstico v primeru, +ko ne moremo uporabiti presledka ali prehoda v novo vrstico. + +Za daljše komentarje je bolje uporabiti okolje \ei{comment}, +ki je definirano v paketu \pai{verbatim}. To pomeni, da moramo, +če želimo uporabljati okolje \ei{comment}, v preambulo dokumenta dodati ukaz +\verb|\usepackage{verbatim}|. + +\begin{example} +To je nov +\begin{comment} +precej neumen, +a koristen +\end{comment} +primer vstavljanja +komentarja v dokument. +\end{example} + +Upoštevati je potrebno, da našteto ne deluje znotraj kompleksnih okolij, kot je +npr.~okolje za zapis matematičnih formul. + +\section{Struktura vhodne datoteke} + +Ko \LaTeXe{} prevaja vhodno datoteko, pričakuje, da ima ta določeno \wii{struktura}{strukturo}. +Tako se mora vsaka vhodna datoteka začeti z ukazom +\begin{code} +\verb|\documentclass{...}| +\end{code} +Tu določimo vrsto dokumenta, ki ga pišemo. Sledijo lahko ukazi, ki vplivajo na stil +celotnega dokumenta, lahko pa tudi vključimo dodatne \wii{paket}{pakete}, ki \LaTeX{} razširijo +z novimi možnosti. Paket vključimo z ukazom +\begin{code} +\verb|\usepackage{...}| +\end{code} + +Ko končamo z nastavitvami,\footnote{Del datoteke med \texttt{\bs + documentclass} in \texttt{\bs + begin$\mathtt{\{}$document$\mathtt{\}}$} se imenuje + \emph{\wi{preambula}}.} začnemo telo dokumenta z ukazom + +\begin{code} +\verb|\begin{document}| +\end{code} + +Tu sedaj vnašamo tekst pomešan z različnimi koristnimi \LaTeX{} ukazi. Na koncu +dokumenta mora stati ukaz +\begin{code} +\verb|\end{document}| +\end{code} +ki pove \LaTeX{}u, da je konec dela. Če temu ukazu sledi še kaj, +bo \LaTeX{} to ignoriral. + +Slika~\ref{mini} kaže vsebino minimalne \LaTeXe{} datoteke. Za malenkost +zapletenejša \wi{vhodna datoteka} je predstavljena na sliki~\ref{document}. + Vsi ukazi iz +tega zgleda bodo razloženi v nadaljevanju. + +\begin{figure}[!bp] +\begin{lined}{6cm} +\begin{verbatim} +\documentclass{article} +\begin{document} +Majhno je lepo. +\end{document} +\end{verbatim} +\end{lined} +\caption{Minimalna \LaTeX{} datoteka.} \label{mini} +\end{figure} + +\begin{figure}[!bp] +\begin{lined}{10cm} +\begin{verbatim} +\documentclass[a4paper,11pt]{article} +% definiramo naslov +\author{H.~Partl} +\title{Minimalizem} +\begin{document} +% vstavimo naslov +\maketitle +% vstavimo kazalo +\tableofcontents +\section{Začetek} +Tukaj se začne moj dragi tekst. +\section{Konec} +\ldots{} in tukaj ga je konec. +\end{document} +\end{verbatim} +\end{lined} +\caption{Realističen primer članka za revijo.} \label{document} +\end{figure} + + +\section{Tipično poganjanje v ukazni vrstici} + +Gotovo vas že zelo mika preizkusiti čisto kratek primer \LaTeX{} vhodne datoteke +s strani \pageref{mini}. Tukaj je kratka pomoč: +\LaTeX{} sam ne vsebuje nobenega grafičnega vmesnika in nobenih razkošnih gumbov, +na katere bi pritiskali. To je le program, ki prežveči vašo vhodno datoteko. +Nekatere namestitve \LaTeX{}a vsebujejo tudi grafični vmesnik na katerem lahko +kliknemo in tako prevedemo našo vhodno datoteko. +Tukaj bomo pogledali, kako pripravimo \LaTeX{} do prevajanja vhodne datoteke +preko ukazne vrstice. Pri tem bomo predpostavili, da je na našem računalniku že +nameščen delujoči \LaTeX{}. + +\begin{enumerate} +\item + + Najprej uredimo oz.~ustvarimo \LaTeX{} vhodno datoteko. To mora biti navadna ASCII + datoteka. V Oknih je dobro preveriti, če bo datoteka res shranjena v ASCII oziroma + \emph{Plain Text} obliki (primerna sta npr. programa \emph{Notepad} + in \emph{Textpad}), + na Unixu pa drugega niti ne moremo dobiti. + Ko izbiramo ime datoteke, se prepričajmo, + da ima končnico \eei{.tex}, npr.~\texttt{foo.tex}. + + +\item + +Poženemo \LaTeX{} na vhodni datoteki. V primeru uspeha bomo dobili +\texttt{.dvi} datoteko \texttt{foo.dvi}, sicer pa se bo \LaTeX{} +ustavil in javil napako. Datoteko je ponavadi potrebno prevesti +večkrat, da se uredijo notranje reference, kazalo in +citiranje literature. +\begin{lscommand} +\verb+latex foo.tex+ +\end{lscommand} + + +\item +Sedaj lahko na zaslonu pogledamo DVI datoteko z ustreznim programom +\begin{lscommand} +\verb+yap foo.dvi+ +\end{lscommand} + Če delamo na +Unix sistemu, potem za pregled \texttt{.dvi} datotek uporabljamo program +\texttt{xdvi}, v Oknih pa poleg \texttt{yap} lahko uporabljamo še \texttt{dviwin}. + +DVI datoteko lahko prevedemo v PostScript, ki ga lahko natisnemo ali +gledamo s programom Ghostscript. +\begin{lscommand} +\verb+dvips -Pcmz foo.dvi -o foo.ps+ +\end{lscommand} + +Če imamo srečo, je v naši namestitvi \LaTeX{} sistema +tudi orodje + \texttt{dvipdf}, s katerim lahko DVI datoteko direktno +spremenimo v pdf datoteko. +\begin{lscommand} +\verb+dvipdf foo.dvi+ +\end{lscommand} + + +\end{enumerate} + + +\section{Oblika dokumenta} + +\subsection {Vrste dokumentov}\label{sec:documentclass} + + +Prva informacija, ki jo \LaTeX{} potrebuje za prevajanje vhodne datoteke, +je vrsta dokumenta, ki jo želi avtor narediti. To je določeno +z ukazom \ci{documentclass}. +\begin{lscommand} +\ci{documentclass}\verb|[|\emph{opcije}\verb|]{|\emph{razred}\verb|}| +\end{lscommand} +\noindent Tu \emph{razred} določa vrsto dokumenta. +Tabela~\ref{documentclasses} prikazuje vrste dokumentov, ki so opisane v teh navodilih. +Distribucija \LaTeXe{} vsebuje še dodatne razrede za druge vrste dokumentov, kot so +npr. pisma in prosojnice. S parametri +\emph{\wi{opcije}} lahko prilagodimo obnašanje vrste dokumenta. Če uporabimo več kot eno +opcijo, jih moramo ločiti z vejicami. Najpogostejše opcije za standardne vrste dokumentov so +predstavljene v tabeli~\ref{options}. + +\begin{table}[!bp] +\caption{Vrste dokumentov.} \label{documentclasses} +\begin{lined}{12cm} +\begin{description} + +\item [\normalfont\texttt{article}] za članke v znanstvenih revijah, predstavitvah, + kratka poročila, dokumentacije programov, povabila, \ldots, + \index{razred!article} +\item [\normalfont\texttt{proc}] za poročila referatov, zasnovan je na razredu article, + \index{razred!proc} +\item [\normalfont\texttt{minimal}] je najbolj osnoven razred. Nastavi le +velikost strani in osnovni nabor črk. Uporablja se v glavnem pri odkrivanju +in odpravljanju napak v programu. +\item [\normalfont\texttt{report}] za daljša poročila z več poglavji, manjše knjige, disertacije, \ldots + \index{razred!report} +\item [\normalfont\texttt{book}] za prave knjige, \index{razred!book} +\item [\normalfont\texttt{letter}] za pisma, \index{razred!letter} +\item [\normalfont\texttt{slides}] za prosojnice. Ta razred uporablja večje znake v pisavi sans serif. + Namesto tega lahko uporabljate paket Foil\TeX{}\footnote{% + \texttt{CTAN:/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/foiltex}}. + \index{razred!slides}\index{foiltex} +\end{description} +\end{lined} +\end{table} + +\begin{table}[!bp] +\caption{Opcije za vrste dokumentov.} \label{options} +\begin{lined}{12cm} +\begin{flushleft} +\begin{description} +\item[\normalfont\texttt{10pt}, \texttt{11pt}, \texttt{12pt}] \quad Nastavi osnovno velikost črk v dokumentu. + Če te opcije ne navedemo, je privzeta vrednost \texttt{10pt}. \index{velikost črk v dokumentu}\index{osnovna + velikost črk} +\item[\normalfont\texttt{a4paper}, \texttt{letterpaper}, \ldots] \quad Nastavi + velikost papirja. Privzeta vrednost je \texttt{letterpaper}, poleg tega pa imamo + še \texttt{a5paper}, \texttt{b5paper}, \texttt{executivepaper} + in \texttt{legalpaper}. Ker pri nas uporabljamo papir A4, je to potrebno + vedno nastaviti. + \index{legal papir} + \index{velikost strani}\index{velikost A4}\index{velikost letter} \index{velikost A5} + \index{velikost B5}\index{velikost executive} + +\item[\normalfont\texttt{fleqn}] \quad S to nastavitvijo se formule stavijo levo namesto +sredinsko poravnane. + +\item[\normalfont\texttt{leqno}] \quad Številčenje enačb je na levi strani namesto na desni. + +\item[\normalfont\texttt{titlepage}, \texttt{notitlepage}] \quad Določa, ali naj +\wii{naslov dokumenta}{naslovu dokumenta} sledi nova stran ali ne. Razred +\texttt{article} se privzeto ne začne z novo stranjo, razreda + \texttt{report} in \texttt{book} pa se. \index{naslov} + +\item[\normalfont\texttt{onecolumn}, \texttt{twocolumn}] \quad Določa, ali naj \LaTeX{} stavi dokument +z enim ali dvema stolpcema. \index{en stolpec}\index{dva stolpca} + +\item[\normalfont\texttt{twoside, oneside}] \quad Določa, ali bo končni izpis natisnjen enostransko ali +dvostransko. Razreda \texttt{article} in \texttt{report} sta privzeto \wii{enostranski izpis}{enostranska}, + razred \texttt{book} pa je \wii{dvostranski izpis}{dvostranski}. Ta opcija vpliva le na stil dokumenta, \emph{ne} + vpliva pa na to, ali bo tiskalnik izpisal tekst eno ali dvostransko. + +\item[\normalfont\texttt{landscape}] \quad Spremeni obliko strani iz pokončne v ležečo obliko. +\item[\normalfont\texttt{openright, openany}] \quad Ali naj se poglavja začenjajo vedno na desni strani + ali na prvi naslednji prazni strani. To ne deluje v razredu \texttt{article}, ssaj ta razred nima + poglavij. Razred \texttt{report} privzeto začenja poglavja na naslednji strani, razred \texttt{book} pa na + naslednji desni strani. + +\item[\normalfont\texttt{final, draft}] \quad Ali gre za končno ali delovno verzijo. Pri delovni verziji so + vse predolge vrstice označene s črnimi pravokotniki. + +\end{description} +\end{flushleft} +\end{lined} +\end{table} + +Zgled: Vhodna \LaTeX{} datoteka se lahko začne z +\begin{code} +\ci{documentclass}\verb|[11pt,twoside,a4paper]{article}| +\end{code} +in to je navodilo \LaTeX{}u, da naj stavi dokument kot \emph{članek} +z osnovno velikostjo črke \emph{11 pik}, prevedeni dokument pa naj bo primeren za +\emph{dvostransko tiskanje} na \emph{papirju velikosti A4}. +\pagebreak[2] + +\subsection{Paketi} +\index{paketi} Med pisanjem svojih dokumentov boste verjetno odkrili, da nekaterih stvari ne morete +narediti z osnovnim \LaTeX{}om. Če želite vključiti \wi{slike}, \wi{barvni tekst}, ali +vključiti izvorno kodo iz neke datoteke v svoj tekst, morate razširiti +zmožnosti \LaTeX{}a. Tovrstne izboljšave so paketi, vključimo pa jih z ukazom +\begin{lscommand} +\ci{usepackage}\verb|[|\emph{opcije}\verb|]{|\emph{paket}\verb|}| +\end{lscommand} +\noindent kjer je \emph{paket} ime paketa, +\emph{opcije} pa seznam ključnih besed, ki nastavljajo določene opcije v paketu. +Veliko paketov dobimo že ob osnovni namestitvi \LaTeXe{} (poglej tabelo~\ref{packages}). +Ostali paketi so na voljo ločeno. Več informacij o nameščenih paketih na vašem računalniku +lahko dobite v vašem \guide. Glavni vir podatkov o \LaTeX{} paketih je \companion. +Vsebuje opise na stotine paketov skupaj z navodili, kako lahko razširimo \LaTeXe{} z novimi ukazi. + +\begin{table}[!hbp] +\caption{Nekaj paketov, ki se namestijo poleg \LaTeX{}a.} \label{packages} +\begin{lined}{11cm} +\begin{description} +\item[\normalfont\pai{doc}] Omogoča dokumentacijo \LaTeX{} programov.\\ + Opisan je v \texttt{doc.dtx}\footnote{Ta datoteka naj bi bila nameščena na vašem sistemu, + vi pa iz nje lahko dobite \texttt{dvi} datoteko + če odtipkate \texttt{latex doc.dtx} v enem izmed imenikov, kjer imate dovoljenje za pisanje. + Isto velja za vse ostale datoteke + \texttt{*.dtx} v tej tabeli.} in v \companion. + +\item[\normalfont\pai{exscale}] Poskrbi za to, da je velikost matematičnih simbolov usklajena z velikostjo + znakov.\\ + Opisan je v \texttt{ltexscale.dtx}. + +\item[\normalfont\pai{fontenc}] Določa, katero \wii{kodna tabela}{kodno tabelo} + naj \LaTeX{} uporablja.\\ + Opisan je v \texttt{ltoutenc.dtx}. + +\item[\normalfont\pai{ifthen}] Omogoča \index{pogojni stavek}pogojne stavke oblike \\ + `if\ldots then do\ldots otherwise do\ldots.'\\ Opisan je v + \texttt{ifthen.dtx} in v \companion. + +\item[\normalfont\pai{latexsym}] S tem paketom pridemo do dodatnih simbolov iz \LaTeX{}ovega nabora simbolov. Opisan je v + \texttt{latexsym.dtx} in v \companion. + +\item[\normalfont\pai{makeidx}] Doda ukaze za izdelavo indeksov. +Opisan je v razdelku~\ref{sec:indexing} in v \companion. + +\item[\normalfont\pai{syntonly}] Prevede dokument brez stavljenja. + +\item[\normalfont\pai{inputenc}] S tem paketom lahko določimo vhodno kodno tabelo kot so + npr.~ASCII, ISO Latin-1, ISO Latin-2, 437/850 IBM + kodni tabeli, Apple Macintosh, Next, ANSI-Windows ali kaj poljubnega. + Paket je opisan v \texttt{inputenc.dtx}. +\end{description} +\end{lined} +\end{table} + + +\subsection{Oblika strani} + +Posamezna stran je sestavljena iz \wii{glava strani}{glave}, \wii{telo strani}{telesa} in \wii{dno strani}{dna}. +\LaTeX{} podpira tri vnaprej pripravljene kombinacije za glavo in dno, +t.i.~\wi{oblike strani}. Parameter \emph{stil} ukaza +\index{oblika strani!plain@\texttt{plain}}\index{plain@\texttt{plain}} +\index{oblika strani!headings@\texttt{headings}}\index{headings@texttt{headings}} +\index{oblika strani!empty@\texttt{empty}}\index{empty@\texttt{empty}} +\begin{lscommand} +\ci{pagestyle}\verb|{|\emph{stil}\verb|}| +\end{lscommand} +\noindent določa, kateri naj se uporablja. +Tabela~\ref{pagestyle} +vsebuje seznam že pripravljenih oblik strani. + +\begin{table}[!hbp] +\caption{Vnaprej pripravljene oblike strani v \LaTeX{}u.} \label{pagestyle} +\begin{lined}{12cm} +\begin{description} + +\item[\normalfont\texttt{plain}] izpisuje številke strani na dnu strani na sredini. To je privzeta oblika strani. + +\item[\normalfont\texttt{headings}] izpisuje trenutni naslov poglavja in številko strani v glavi vsake strani, + dno pa je prazno. (Ta oblika je uporabljena v tem dokumentu.) +\item[\normalfont\texttt{empty}] nastavi, da sta tako glava kot dno strani prazna. + +\end{description} +\end{lined} +\end{table} + +Možno je spremeniti obliko strani le za tekočo stran z ukazom +\begin{lscommand} +\ci{thispagestyle}\verb|{|\emph{stil}\verb|}| +\end{lscommand} +Navodila za to, kako lahko naredimo lastno glavo in dno lahko najdete v \companion{} +in v razdelku~\ref{sec:fancy} na strani~\pageref{sec:fancy}. +% + + +\section{Datoteke, ki jih lahko srečamo} + +Ko delamo z \LaTeX{}om se hitro znajdemo v zmešnjavi datotek z različnimi +\index{končnice}končnicami, nimamo pa nobenega pojma, čemu služijo. +Sledi seznam z različnimi +\index{vrste datotek}vrstami datotek, ki jih lahko srečamo med delom s +\TeX{}om. Seznam ni popoln in lahko srečamo še kakšne druge datoteke. + +\begin{description} + +\item[\wi{.tex}] \LaTeX{} ali \TeX{} vhodna datoteka. Prevedemo jo z + \texttt{latex}. +\item[\wi{.sty}] \LaTeX{} paket makro ukazov. To datoteko vključimo v + \LaTeX{} dokument z ukazom \ci{usepackage}. +\item[\wi{.dtx}] Dokumentirani \TeX{}. To je glavna oblika širjenja + \LaTeX{}ovih paketov. Če prevedemo .dtx datoteko, dobimo + dokumentirane makro ukaze v \LaTeX{} paketu vsebovanem v .dtx + datoteki. +\item[\wi{.ins}] Namestitev za datoteke v ustrezni + .dtx datoteki. Če z interneta naložimo \LaTeX{} paket, potem ponavadi dobimo + .dtx in .ins datoteko. Če poženemo \LaTeX{} na .ins datoteki, potem iz .dtx datoteke + dobimo potrebne datoteke. +\item[\wi{.cls}] Razredne datoteke določajo obliko dokumentov. Te datoteke izberemo + z ukazom \ci{documentclass}. +\item[\wi{.fd}] Opisi novih pisav. +\end{description} +Naslednje datoteke dobimo, ko poženemo \LaTeX{} na vhodni datoteki: + +\begin{description} +\item[\wi{.dvi}] (Device Independent file). To je glavni rezultat prevajanja z \LaTeX{}om. + Vsebino lahko pogledamo s programom za prikazovanje DVI datotek ali pa pošljemo v izpis + na tiskalnik s pomočjo \texttt{dvips} ali podobnega programa. +\item[\wi{.log}] Vrne podroben opis dogajanja med zadnjim prevajanjem (tu je tudi seznam napak v primeru le teh). +\item[\wi{.toc}] Tu so shranjeni vsi naslovi poglavij. Prebere se pri vsakem zagonu prevajalnika in se porabi + za generiranje kazala. +\item[\wi{.lof}] Podobno kot .toc le da gre za kazalo slik. +\item[\wi{.lot}] Podobno kot prej za kazalo tabel. +\item[\wi{.aux}] Datoteka, kjer se shranjujejo podatki od enega prevajanja do drugega. Med drugim se + tu shranijo tudi vse notranje reference. +\item[\wi{.idx}] Če dokument vsebuje indeks, potem \LaTeX{} sem shrani vse besede, ki gredo v indeks. + To datoteko je potrebno prevesti s programom \texttt{makeindex}. Poglejte razdelek \ref{sec:indexing} na strani + \pageref{sec:indexing} za več informacij o indeksih. +\item[\wi{.ind}] To je rezultat programa \texttt{makeindex} in to je datoteka z indeksom pripravljena + za to, da se vstavi pri naslednjem prevajanju datoteke. + \item[\wi{.ilg}] Opis dogajanja pri zadnjem prevajanju z \texttt{makeindex}. +\end{description} + +\section{Obsežnejši projekti} +Kadar delamo z obsežnimi dokumenti, lahko razdelimo vhodno datoteko na več delov. +\LaTeX{} ima za to namenjena dva ukaza. + +\begin{lscommand} +\ci{include}\verb|{|\emph{filename}\verb|}| +\end{lscommand} +\noindent uporabimo v telesu dokumenta, če želimo vstaviti vsebino datoteke +z imenom \emph{filename.tex}. Pomembno je vedeti, da bo \LaTeX{} +pred prevajanjem z datoteke \emph{filename.tex} začel z novo stranjo. + +Drugi ukaz lahko uporabljamo v preambuli. Z njim lahko +\LaTeX{}u naročimo, da vključi vhodne datoteke le z nekaterih \verb|\include| datotek. +\begin{lscommand} +\ci{includeonly}\verb|{|\emph{datoteka}\verb|,|\emph{datoteka}% +\verb|,|\ldots\verb|}| +\end{lscommand} +Ko se ta ukaz izvede v preambuli, se izvedejo ukazi \ci{include} le za tiste datoteke, ki so navedene +kot argumenti v \ci{includeonly}. Med imeni datotek in vejicami ne sme biti nobenih presledkov. + +Ukaz \ci{include} začenja staviti vključeni tekst na novi strani. +To je koristno kadar uporabljamo \ci{includeonly}, saj se prelomi strani ne spremenijo, tudi če izpustimo kakšno +datoteko. V nekaterih primeri to ni zaželeno. V tem primeru lahko uporabimo ukaz +\begin{lscommand} +\ci{input}\verb|{|\emph{datoteka}\verb|}| +\end{lscommand} +\noindent +Ta preprosto vključi navedeno datoteko. + +Če želimo da \LaTeX{} na hitro preveri naš dokument lahko uporabimo paket \pai{syntonly}. +Ta povzroči, da \LaTeX{} na hitro oplazi dokument, saj preverja le pravilnost sintakse +in uporabo ukazov, ne generira pa nobenega rezultata (DVI). +V tem načinu \LaTeX{} teče hitreje in tako prihranimo dragocen čas. +Uporaba je zelo preprosta: + +\begin{verbatim} +\usepackage{syntonly} +\syntaxonly +\end{verbatim} + +Ko želimo, da pri prevajanju res nastanejo strani, le zakomentiramo drugo vrstico +(dodamo znak za procent na začetek). + + + +% + +% Local Variables: +% TeX-master: "lshort2e" +% mode: latex +% mode: flyspell +% End: |