summaryrefslogtreecommitdiff
path: root/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex
diff options
context:
space:
mode:
Diffstat (limited to 'Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex')
-rw-r--r--Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex745
1 files changed, 745 insertions, 0 deletions
diff --git a/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex
new file mode 100644
index 00000000000..4b0a482bf36
--- /dev/null
+++ b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/things.tex
@@ -0,0 +1,745 @@
+%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
+% Contents: Things you need to know
+% $Id: things.tex,v 1.2 2003/03/19 20:57:47 oetiker Exp $
+%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
+
+\chapter{Kaj vse je dobro vedeti}
+\begin{intro}
+Na začetku tega poglavja je kratek pregled filozofije in
+zgodovine \LaTeXe{}. V preostanku poglavja je poudarek
+na osnovni zgradbi dokumentov v \LaTeX{}u.
+Ko boste prebrali poglavje, boste v grobem vedeli, kako \LaTeX{} deluje,
+kar boste potrebovali, če boste želeli razumeti preostanek te knjige.
+\end{intro}
+
+\section{Imena programov}
+\subsection{\TeX}
+
+\TeX{} je računalniški program, ki ga je razvil \index{Knuth, Donald E.}Donald
+E. Knuth \cite{texbook}. Namenjen je za oblikovanje in izpis tekstov in
+matematičnih formul. Knuth je začel pisati tolmač za \TeX{} leta 1977, da bi
+izkoristil možnost digitalnega tiskanja, ki je v tem obdobju prodiralo med
+založniško industrijo. Še posebno je upal, da bo lahko zaustavil trend nazadovanja
+tiskarske kvalitete, ki ga je opazil pri svojih knjigah in člankih. \TeX{} v današnji obliki
+je nastal leta 1982, leta 1989 pa so drobni popravki omogočili
+boljšo podporo 8-bitnim znakom in različnim (naravnim) jezikom. \TeX{} je znan po tem, da je izredno
+stabilen, da teče na različnih operacijskih sistemih in da je
+skoraj brez napak. Oznaka različice \TeX{a}
+konvergira k $\pi$ in je trenutno
+$3.141592$.
+
+\TeX{} se izgovarja ">teh"<, kot na primer v besedi
+">tehnologija"<. V ASCII okolju \TeX{} postane \texttt{TeX}.
+
+\subsection{\LaTeX}
+
+\LaTeX{} je paket dodatnih ukazov za \TeX{}, ki omogočajo avtorjem oblikovanje in
+izpisovanje njihovih dokumentov v najvišji tiskarski kvaliteti s pomočjo
+že pripravljenih profesionalnih vzorcev. V \LaTeX{}u lahko
+še naprej uporabljamo skoraj vse \TeX{}ove ukaze. \LaTeX{} je prvotno napisal
+\index{Lamport, Leslie}Leslie Lamport~\cite{manual}, sedaj pa zanj
+skrbi
+\index{Mittelbach, Frank}Frank Mittelbach.
+
+%In 1994 the \LaTeX{} package was updated by the \index{LaTeX3@\LaTeX
+% 3}\LaTeX 3 team, led by \index{Mittelbach, Frank}Frank Mittelbach,
+%to include some long-requested improvements, and to re\-unify all the
+%patched versions which had cropped up since the release of
+%\index{LaTeX 2.09@\LaTeX{} 2.09}\LaTeX{} 2.09 some years earlier. To
+%distinguish the new version from the old, it is called \index{LaTeX
+%2e@\LaTeXe}\LaTeXe. This documentation deals with \LaTeXe. These days you
+%might be hard pressed to find the venerable \LaTeX{} 2.09 installed
+%anywhere.
+
+\LaTeX{} se izgovori kot ">La-teh"<. V ASCII okolju
+\LaTeX{} postane \texttt{LaTeX}. \LaTeXe{} se izgovori kot
+">La-teh dva e"< in se v ASCII okolju piše kot \texttt{LaTeX2e}.
+
+%Figure~\ref{components} above % on page \pageref{components}
+%shows how \TeX{} and \LaTeXe{} work together. This figure is taken from
+%\texttt{wots.tex} by Kees van der Laan.
+
+%\begin{figure}[btp]
+%\begin{lined}{0.8\textwidth}
+%\begin{center}
+%\input{kees.fig}
+%\end{center}
+%\end{lined}
+%\caption{Components of a \TeX{} System.} \label{components}
+%\end{figure}
+
+\section{Osnove}
+
+\subsection{Avtor, knjižni oblikovalec in črkostavec}
+
+Ko želi kaj objaviti, avtor pošlje svoj rokopis založniku.
+Tam knjižni oblikovalec določi obliko dokumenta (širino stolpcev,
+obliko črk,
+velikost presledkov pred in po naslovih,~\ldots). Oblikovalec svoja
+navodila skupaj z rokopisom
+preda črkostavcu, ki na podlagi teh podatkov stavi knjigo.
+
+Človeški knjižni oblikovalec poskuša dojeti, kaj je avtor mislil,
+ko je pisal rokopis. Glede na njegove poklicne izkušnje in glede na
+vsebino rokopisa
+se odloči za naslove poglavij, citate, zglede, formule, itd.
+
+V \LaTeX{} okolju \LaTeX{} prevzame vlogo knjižnega oblikovalca, za stavljenje
+pa uporablja \TeX{}. Ker pa je \LaTeX{} ">samo"< računalniški program,
+potrebuje več vodenja. Avtor mora poskrbeti za dodatne podatke, ki opisujejo
+logično strukturo njegovega dela. Ti podatki se vpišejo med tekst v obliki
+ \emph{\LaTeX{} ukazov}.
+
+To je povsem različen način dela od pristopa \wi{WYSIWYG}\footnote{What you see is
+ what you get oz.~Kar vidiš, to tudi dobiš.}, ki ga uporablja večina sodobnih urejevalnikov besedil,
+ kot sta npr.~\emph{MS Word} in \emph{Corel WordPerfect}.
+ V teh programih avtor določi
+ obliko dokumenta interaktivno med samim vnosom besedila v računalnik. Med celotnim procesom
+ na zaslonu vidi, kakšna bo končna oblika, ko bo dokument natisnjen.
+
+Pri \LaTeX{}u ni možno videti končne oblike med samim tipkanjem
+besedila. Lahko pa vidimo končno obliko na zaslonu, potem ko datoteko
+prevedemo
+z \LaTeX{}om. Tako lahko popravke naredimo še preden dokument izpišemo
+s tiskalnikom.
+
+\subsection{Oblikovanje dokumenta}
+
+Oblikovanje besedila je prava spretnost. Neizkušeni avtorji pogosto naredijo
+resno napako, ko privzamejo, da je oblikovanje knjige vprašanje estetike
+(če ima dokument estetski zunanji videz, potem naj bi bil dobro oblikovan).
+Dokument je namenjen branju in ne temu, da visi v
+umetniški galeriji, zato sta čitljivost in razumljivost veliko pomembnejša
+od čudovitega izgleda.
+Npr.:
+\begin{itemize}
+\item Velikost črk in oštevilčenje naslovov je potrebno izbrati tako,
+ da je struktura poglavij in razdelkov jasna razvidna.
+\item Vrstice morajo biti po eni strani dovolj kratke, da ne utrujajo oči
+ bralcev, po drugi strani pa dovolj dolge, da lepo napolnijo strani.
+\end{itemize}
+
+Z \wi{WYSIWYG} sistemi avtorji pogosto generirajo všečne dokumente,
+ki pa so ali zelo slabo strukturirani ali pa imajo nepovezano strukturo.
+\LaTeX{} preprečuje tovrstne oblikovalske napake s tem, ko avtorja sili,
+da določi \emph{logično} strukturo njegovega dokumenta, \LaTeX{} pa potem
+izbere najprimernejšo obliko.
+
+\subsection{Prednosti in slabosti}
+
+Ko se srečajo uporabniki \wi{WYSIWYG} programov z uporabniki \LaTeX{}a,
+ponavadi razglabljajo o ">prednostih \LaTeX{}a pred normalnimi urejevalniki
+besedil"< in obratno. Pri tovrstnih diskusijah je najbolje ostati tiho, saj se pogosto
+izrodijo. Toda vedno se jim le ne morete izogniti \ldots
+
+\medskip\noindent \ldots in zato je tu nekaj iztočnic. Glavne prednosti
+\LaTeX{}a pred normalnimi urejevalniki besedil so:
+
+\begin{itemize}
+
+\item Na voljo so profesionalno oblikovani vzorci, zaradi katerih je končni rezultat tak,
+ kot da bi res prišel iz tiskarne.
+\item Stavljenje matematičnih formul je podprto na preprost način.
+\item Uporabnik se mora naučiti le nekaj preprosto razumljivih ukazov, ki določajo
+ logično strukturo dokumenta. Uporabniku skoraj nikoli ni potrebno brkljati po
+ aktualni obliki dokumenta.
+\item Zapletene strukture, kot so npr.~opombe pod črto, reference,
+ kazala in seznami literature, se dajo narediti na preprost način.
+\item Obstajajo številni prosto dosegljivi dodatni paketi za različne
+ tiskarske naloge, ki niso direktno podprte z osnovnim \LaTeX{}om.
+ Tako npr.~obstajajo paketi za vključevanje \textsc{PostScript} slik in
+ paketi za stavljenje seznama literature po določenih standardih.
+ Številni dodatni paketi so opisani v \companion.
+\item \LaTeX{} spodbuja avtorje, da pišejo dobro strukturirane tekste,
+ saj je specifikacija strukture eden izmed osnovnih principov delovanja \LaTeX{}a.
+\item \TeX, na katerem sloni \LaTeXe, je zelo prenosljiv in prosto dostopen,
+ kar pomeni, da sistem lahko poganjamo v skoraj vseh računalniških okoljih.
+
+%
+% Add examples ...
+%
+\end{itemize}
+
+\medskip
+
+\noindent\LaTeX{} ima seveda tudi nekaj slabosti, in čeprav sam težko
+poiščem kakšno smiselno, sem prepričan, da jih drugi
+poznajo na stotine \texttt{;-)}
+
+\begin{itemize}
+\item \LaTeX{} ni primeren za ljudi, ki so prodali svojo dušo \ldots
+\item Čeprav se da nekaj parametrov nastaviti znotraj privzetih
+ oblik dokumentov, je načrtovanje popolnoma novega vzorca
+ zapleteno opravilo, za katerega porabimo veliko časa.\footnote{Govori se, da bo to ena izmed poglavitnih
+ reči, ki bo rešena v nastajajočem \LaTeX 3 sistemu.}\index{LaTeX3@\LaTeX 3}
+\item Težko je pisati nestrukturirane in neorganizirane dokumente.
+\item Spodbudnim začetnim korakom navkljub nikoli ne boste v celoti dojeli
+ koncepta logičnih oznak.
+\end{itemize}
+
+\section{\LaTeX{}ova vhodna datoteka}
+
+Vhodni podatek za \LaTeX{} je navadna \texttt{ASCII} tekstovna datoteka. Datoteko lahko
+sestavimo v poljubnem \texttt{ASCII} urejevalniku. Datoteka poleg besedila dokumenta vsebuje
+še ukaze, ki povedo \LaTeX{}u, kako naj oblikuje tekst.
+
+\subsection{Presledki}
+
+Vse ">prazne"< znake, kot sta presledek in tabulator, \LaTeX{} obravnava enako kot
+\wi{presledek}. \emph{Zaporedni} \wi{presledki} se obravnavajo
+ kot \emph{en}
+presledek. Vodilni presledki na začetku vrstice se na splošno ignorirajo,
+konec vrstice pa se obravnava kot en presledek.
+\index{presledek!na začetku vrstice}
+
+Prazna vrstica med dvema vrsticama teksta pomeni konec odstavka, pri čemer
+se \emph{zaporedne} prazne vrstice obravnava kot
+\emph{eno} prazno vrstico. Zgled je priložen spodaj. Na levi strani je tekst
+v vhodni datoteki, na desni strani pa prevedeni rezultat.
+
+\begin{example}
+Ni pomembno, če za besedo
+stoji en ali pa več presledkov.
+
+Prazna vrstica začenja nov
+odstavek.
+\end{example}
+
+
+\subsection{Posebni znaki}
+
+Naslednji simboli so \wi{rezervirani znaki}, ki ali imajo poseben pomen
+v \LaTeX{}u ali pa niso na voljo v vseh naborih znakov.
+Če naslednje znake direktno vstavimo v tekst, potem ne samo, da se ne bodo izpisali,
+v večini primerov bo \LaTeX{} vrnil nepričakovane rezultate.
+\begin{code}
+\verb.# $ % ^ & _ { } ~ \ . %$
+\end{code}
+
+Kot vidite v nadaljevanju, lahko tudi te znake uporabljamo v svojih dokumentih,
+če prednje postavimo znak $\backslash$ (backslash):
+
+\begin{example}
+\# \$ \% \^{} \& \_ \{ \} \~{}
+\end{example}
+
+Ostale simbole in še več lahko natisnemo s posebnimi ukazi
+v matematičnih formulah ali pa kot akcente. Znak
+$\backslash$ \emph{ne} moremo vnesti kot (\verb|\\|), saj je to zaporedje rezervirano
+za zlom vrstice.\footnote{Raje poskusite \texttt{\$}\ci{backslash}\texttt{\$}, ki res vrne
+ `$\backslash$'.}
+
+
+\subsection{Ukazi v \LaTeX{}u}
+
+\wii{ukazi}{Ukazi} v \LaTeX{}u so občutljivi na velike in male črke in imajo eno izmed naslednjih dveh oblik:
+
+\begin{itemize}
+\item Začnejo se z znakom \verb|\|, temu pa sledi ime sestavljeno le iz črk.
+ Imena ukazov se končajo ali s presledkom, številko ali kakšnim drugim znakom, ki ni črka.
+\item Sestavljeni so iz znaka \verb|\| in natančno enega posebnega znaka (lahko je tudi številka).
+\end{itemize}
+
+%
+% \\* doesn't comply !
+%
+
+%
+% Can \3 be a valid command ? (jacoboni)
+%
+\label{whitespace}
+
+\LaTeX{} ignorira presledke za ukazi. Če želite
+\index{presledek!za ukazom}presledek za ukazom, potem morate na konec ukaza
+dati ali \verb|{}| in presledek ali pa posebni ukaz za presledek. \verb|{}|{} prepreči \LaTeX{}u, da
+bi pojedel vse presledke za imenom ukaza.
+
+\begin{example}
+Bral sem, da Knuth deli ljudi,
+ki uporabljajo \TeX{} na
+\TeX{}nike in \TeX perte.\\
+Danes je \today.
+\end{example}
+
+Nekateri ukazi potrebujejo še \wi{parameter}, ki ga lahko podamo med
+\wii{zaviti oklepaji}{zavitimi oklepaji} \verb|{ }| za imenom ukaza. Nekateri ukazi podpirajo tudi
+\wii{opcijski parametri}{opcijske parametre}, ki jih dodamo za imenom ukaza med
+\wii{oglati oklepaji}{oglatimi oklepaji}~\verb|[ ]|. V naslednjem zgledu so uporabljeni nekateri \LaTeX{}ovi
+ukazi. Nič hudega, če jih ne razumete, saj bodo razloženi v nadaljevanju.
+
+\begin{example}
+Lahko se \textsl{zanesete} name!
+\end{example}
+\begin{example}
+Začni z novo vrstico
+točno tukaj!\newline
+Hvala!
+\end{example}
+
+\subsection{Komentarji}
+\index{komentarji}
+
+Kadar \LaTeX{} v vhodni datoteki sreča znak \verb|%|,
+ignorira vse znake v nadaljevanju tekoče vrstice, zlom vrstice in vse presledke na začetku naslednje vrstice.
+
+To lahko uporabljamo za vnos komentarjev v vhodno datoteko,
+ki jih ne bo na končnem izpisu.
+
+\begin{example}
+To je % neumen
+% bolje: poučen <----
+primer: Otorino%
+ laringo%
+ log
+\end{example}
+
+Z znakom \texttt{\%} lahko zlomimo dolgo vhodno vrstico v primeru,
+ko ne moremo uporabiti presledka ali prehoda v novo vrstico.
+
+Za daljše komentarje je bolje uporabiti okolje \ei{comment},
+ki je definirano v paketu \pai{verbatim}. To pomeni, da moramo,
+če želimo uporabljati okolje \ei{comment}, v preambulo dokumenta dodati ukaz
+\verb|\usepackage{verbatim}|.
+
+\begin{example}
+To je nov
+\begin{comment}
+precej neumen,
+a koristen
+\end{comment}
+primer vstavljanja
+komentarja v dokument.
+\end{example}
+
+Upoštevati je potrebno, da našteto ne deluje znotraj kompleksnih okolij, kot je
+npr.~okolje za zapis matematičnih formul.
+
+\section{Struktura vhodne datoteke}
+
+Ko \LaTeXe{} prevaja vhodno datoteko, pričakuje, da ima ta določeno \wii{struktura}{strukturo}.
+Tako se mora vsaka vhodna datoteka začeti z ukazom
+\begin{code}
+\verb|\documentclass{...}|
+\end{code}
+Tu določimo vrsto dokumenta, ki ga pišemo. Sledijo lahko ukazi, ki vplivajo na stil
+celotnega dokumenta, lahko pa tudi vključimo dodatne \wii{paket}{pakete}, ki \LaTeX{} razširijo
+z novimi možnosti. Paket vključimo z ukazom
+\begin{code}
+\verb|\usepackage{...}|
+\end{code}
+
+Ko končamo z nastavitvami,\footnote{Del datoteke med \texttt{\bs
+ documentclass} in \texttt{\bs
+ begin$\mathtt{\{}$document$\mathtt{\}}$} se imenuje
+ \emph{\wi{preambula}}.} začnemo telo dokumenta z ukazom
+
+\begin{code}
+\verb|\begin{document}|
+\end{code}
+
+Tu sedaj vnašamo tekst pomešan z različnimi koristnimi \LaTeX{} ukazi. Na koncu
+dokumenta mora stati ukaz
+\begin{code}
+\verb|\end{document}|
+\end{code}
+ki pove \LaTeX{}u, da je konec dela. Če temu ukazu sledi še kaj,
+bo \LaTeX{} to ignoriral.
+
+Slika~\ref{mini} kaže vsebino minimalne \LaTeXe{} datoteke. Za malenkost
+zapletenejša \wi{vhodna datoteka} je predstavljena na sliki~\ref{document}.
+ Vsi ukazi iz
+tega zgleda bodo razloženi v nadaljevanju.
+
+\begin{figure}[!bp]
+\begin{lined}{6cm}
+\begin{verbatim}
+\documentclass{article}
+\begin{document}
+Majhno je lepo.
+\end{document}
+\end{verbatim}
+\end{lined}
+\caption{Minimalna \LaTeX{} datoteka.} \label{mini}
+\end{figure}
+
+\begin{figure}[!bp]
+\begin{lined}{10cm}
+\begin{verbatim}
+\documentclass[a4paper,11pt]{article}
+% definiramo naslov
+\author{H.~Partl}
+\title{Minimalizem}
+\begin{document}
+% vstavimo naslov
+\maketitle
+% vstavimo kazalo
+\tableofcontents
+\section{Začetek}
+Tukaj se začne moj dragi tekst.
+\section{Konec}
+\ldots{} in tukaj ga je konec.
+\end{document}
+\end{verbatim}
+\end{lined}
+\caption{Realističen primer članka za revijo.} \label{document}
+\end{figure}
+
+
+\section{Tipično poganjanje v ukazni vrstici}
+
+Gotovo vas že zelo mika preizkusiti čisto kratek primer \LaTeX{} vhodne datoteke
+s strani \pageref{mini}. Tukaj je kratka pomoč:
+\LaTeX{} sam ne vsebuje nobenega grafičnega vmesnika in nobenih razkošnih gumbov,
+na katere bi pritiskali. To je le program, ki prežveči vašo vhodno datoteko.
+Nekatere namestitve \LaTeX{}a vsebujejo tudi grafični vmesnik na katerem lahko
+kliknemo in tako prevedemo našo vhodno datoteko.
+Tukaj bomo pogledali, kako pripravimo \LaTeX{} do prevajanja vhodne datoteke
+preko ukazne vrstice. Pri tem bomo predpostavili, da je na našem računalniku že
+nameščen delujoči \LaTeX{}.
+
+\begin{enumerate}
+\item
+
+ Najprej uredimo oz.~ustvarimo \LaTeX{} vhodno datoteko. To mora biti navadna ASCII
+ datoteka. V Oknih je dobro preveriti, če bo datoteka res shranjena v ASCII oziroma
+ \emph{Plain Text} obliki (primerna sta npr. programa \emph{Notepad}
+ in \emph{Textpad}),
+ na Unixu pa drugega niti ne moremo dobiti.
+ Ko izbiramo ime datoteke, se prepričajmo,
+ da ima končnico \eei{.tex}, npr.~\texttt{foo.tex}.
+
+
+\item
+
+Poženemo \LaTeX{} na vhodni datoteki. V primeru uspeha bomo dobili
+\texttt{.dvi} datoteko \texttt{foo.dvi}, sicer pa se bo \LaTeX{}
+ustavil in javil napako. Datoteko je ponavadi potrebno prevesti
+večkrat, da se uredijo notranje reference, kazalo in
+citiranje literature.
+\begin{lscommand}
+\verb+latex foo.tex+
+\end{lscommand}
+
+
+\item
+Sedaj lahko na zaslonu pogledamo DVI datoteko z ustreznim programom
+\begin{lscommand}
+\verb+yap foo.dvi+
+\end{lscommand}
+ Če delamo na
+Unix sistemu, potem za pregled \texttt{.dvi} datotek uporabljamo program
+\texttt{xdvi}, v Oknih pa poleg \texttt{yap} lahko uporabljamo še \texttt{dviwin}.
+
+DVI datoteko lahko prevedemo v PostScript, ki ga lahko natisnemo ali
+gledamo s programom Ghostscript.
+\begin{lscommand}
+\verb+dvips -Pcmz foo.dvi -o foo.ps+
+\end{lscommand}
+
+Če imamo srečo, je v naši namestitvi \LaTeX{} sistema
+tudi orodje
+ \texttt{dvipdf}, s katerim lahko DVI datoteko direktno
+spremenimo v pdf datoteko.
+\begin{lscommand}
+\verb+dvipdf foo.dvi+
+\end{lscommand}
+
+
+\end{enumerate}
+
+
+\section{Oblika dokumenta}
+
+\subsection {Vrste dokumentov}\label{sec:documentclass}
+
+
+Prva informacija, ki jo \LaTeX{} potrebuje za prevajanje vhodne datoteke,
+je vrsta dokumenta, ki jo želi avtor narediti. To je določeno
+z ukazom \ci{documentclass}.
+\begin{lscommand}
+\ci{documentclass}\verb|[|\emph{opcije}\verb|]{|\emph{razred}\verb|}|
+\end{lscommand}
+\noindent Tu \emph{razred} določa vrsto dokumenta.
+Tabela~\ref{documentclasses} prikazuje vrste dokumentov, ki so opisane v teh navodilih.
+Distribucija \LaTeXe{} vsebuje še dodatne razrede za druge vrste dokumentov, kot so
+npr. pisma in prosojnice. S parametri
+\emph{\wi{opcije}} lahko prilagodimo obnašanje vrste dokumenta. Če uporabimo več kot eno
+opcijo, jih moramo ločiti z vejicami. Najpogostejše opcije za standardne vrste dokumentov so
+predstavljene v tabeli~\ref{options}.
+
+\begin{table}[!bp]
+\caption{Vrste dokumentov.} \label{documentclasses}
+\begin{lined}{12cm}
+\begin{description}
+
+\item [\normalfont\texttt{article}] za članke v znanstvenih revijah, predstavitvah,
+ kratka poročila, dokumentacije programov, povabila, \ldots,
+ \index{razred!article}
+\item [\normalfont\texttt{proc}] za poročila referatov, zasnovan je na razredu article,
+ \index{razred!proc}
+\item [\normalfont\texttt{minimal}] je najbolj osnoven razred. Nastavi le
+velikost strani in osnovni nabor črk. Uporablja se v glavnem pri odkrivanju
+in odpravljanju napak v programu.
+\item [\normalfont\texttt{report}] za daljša poročila z več poglavji, manjše knjige, disertacije, \ldots
+ \index{razred!report}
+\item [\normalfont\texttt{book}] za prave knjige, \index{razred!book}
+\item [\normalfont\texttt{letter}] za pisma, \index{razred!letter}
+\item [\normalfont\texttt{slides}] za prosojnice. Ta razred uporablja večje znake v pisavi sans serif.
+ Namesto tega lahko uporabljate paket Foil\TeX{}\footnote{%
+ \texttt{CTAN:/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/foiltex}}.
+ \index{razred!slides}\index{foiltex}
+\end{description}
+\end{lined}
+\end{table}
+
+\begin{table}[!bp]
+\caption{Opcije za vrste dokumentov.} \label{options}
+\begin{lined}{12cm}
+\begin{flushleft}
+\begin{description}
+\item[\normalfont\texttt{10pt}, \texttt{11pt}, \texttt{12pt}] \quad Nastavi osnovno velikost črk v dokumentu.
+ Če te opcije ne navedemo, je privzeta vrednost \texttt{10pt}. \index{velikost črk v dokumentu}\index{osnovna
+ velikost črk}
+\item[\normalfont\texttt{a4paper}, \texttt{letterpaper}, \ldots] \quad Nastavi
+ velikost papirja. Privzeta vrednost je \texttt{letterpaper}, poleg tega pa imamo
+ še \texttt{a5paper}, \texttt{b5paper}, \texttt{executivepaper}
+ in \texttt{legalpaper}. Ker pri nas uporabljamo papir A4, je to potrebno
+ vedno nastaviti.
+ \index{legal papir}
+ \index{velikost strani}\index{velikost A4}\index{velikost letter} \index{velikost A5}
+ \index{velikost B5}\index{velikost executive}
+
+\item[\normalfont\texttt{fleqn}] \quad S to nastavitvijo se formule stavijo levo namesto
+sredinsko poravnane.
+
+\item[\normalfont\texttt{leqno}] \quad Številčenje enačb je na levi strani namesto na desni.
+
+\item[\normalfont\texttt{titlepage}, \texttt{notitlepage}] \quad Določa, ali naj
+\wii{naslov dokumenta}{naslovu dokumenta} sledi nova stran ali ne. Razred
+\texttt{article} se privzeto ne začne z novo stranjo, razreda
+ \texttt{report} in \texttt{book} pa se. \index{naslov}
+
+\item[\normalfont\texttt{onecolumn}, \texttt{twocolumn}] \quad Določa, ali naj \LaTeX{} stavi dokument
+z enim ali dvema stolpcema. \index{en stolpec}\index{dva stolpca}
+
+\item[\normalfont\texttt{twoside, oneside}] \quad Določa, ali bo končni izpis natisnjen enostransko ali
+dvostransko. Razreda \texttt{article} in \texttt{report} sta privzeto \wii{enostranski izpis}{enostranska},
+ razred \texttt{book} pa je \wii{dvostranski izpis}{dvostranski}. Ta opcija vpliva le na stil dokumenta, \emph{ne}
+ vpliva pa na to, ali bo tiskalnik izpisal tekst eno ali dvostransko.
+
+\item[\normalfont\texttt{landscape}] \quad Spremeni obliko strani iz pokončne v ležečo obliko.
+\item[\normalfont\texttt{openright, openany}] \quad Ali naj se poglavja začenjajo vedno na desni strani
+ ali na prvi naslednji prazni strani. To ne deluje v razredu \texttt{article}, ssaj ta razred nima
+ poglavij. Razred \texttt{report} privzeto začenja poglavja na naslednji strani, razred \texttt{book} pa na
+ naslednji desni strani.
+
+\item[\normalfont\texttt{final, draft}] \quad Ali gre za končno ali delovno verzijo. Pri delovni verziji so
+ vse predolge vrstice označene s črnimi pravokotniki.
+
+\end{description}
+\end{flushleft}
+\end{lined}
+\end{table}
+
+Zgled: Vhodna \LaTeX{} datoteka se lahko začne z
+\begin{code}
+\ci{documentclass}\verb|[11pt,twoside,a4paper]{article}|
+\end{code}
+in to je navodilo \LaTeX{}u, da naj stavi dokument kot \emph{članek}
+z osnovno velikostjo črke \emph{11 pik}, prevedeni dokument pa naj bo primeren za
+\emph{dvostransko tiskanje} na \emph{papirju velikosti A4}.
+\pagebreak[2]
+
+\subsection{Paketi}
+\index{paketi} Med pisanjem svojih dokumentov boste verjetno odkrili, da nekaterih stvari ne morete
+narediti z osnovnim \LaTeX{}om. Če želite vključiti \wi{slike}, \wi{barvni tekst}, ali
+vključiti izvorno kodo iz neke datoteke v svoj tekst, morate razširiti
+zmožnosti \LaTeX{}a. Tovrstne izboljšave so paketi, vključimo pa jih z ukazom
+\begin{lscommand}
+\ci{usepackage}\verb|[|\emph{opcije}\verb|]{|\emph{paket}\verb|}|
+\end{lscommand}
+\noindent kjer je \emph{paket} ime paketa,
+\emph{opcije} pa seznam ključnih besed, ki nastavljajo določene opcije v paketu.
+Veliko paketov dobimo že ob osnovni namestitvi \LaTeXe{} (poglej tabelo~\ref{packages}).
+Ostali paketi so na voljo ločeno. Več informacij o nameščenih paketih na vašem računalniku
+lahko dobite v vašem \guide. Glavni vir podatkov o \LaTeX{} paketih je \companion.
+Vsebuje opise na stotine paketov skupaj z navodili, kako lahko razširimo \LaTeXe{} z novimi ukazi.
+
+\begin{table}[!hbp]
+\caption{Nekaj paketov, ki se namestijo poleg \LaTeX{}a.} \label{packages}
+\begin{lined}{11cm}
+\begin{description}
+\item[\normalfont\pai{doc}] Omogoča dokumentacijo \LaTeX{} programov.\\
+ Opisan je v \texttt{doc.dtx}\footnote{Ta datoteka naj bi bila nameščena na vašem sistemu,
+ vi pa iz nje lahko dobite \texttt{dvi} datoteko
+ če odtipkate \texttt{latex doc.dtx} v enem izmed imenikov, kjer imate dovoljenje za pisanje.
+ Isto velja za vse ostale datoteke
+ \texttt{*.dtx} v tej tabeli.} in v \companion.
+
+\item[\normalfont\pai{exscale}] Poskrbi za to, da je velikost matematičnih simbolov usklajena z velikostjo
+ znakov.\\
+ Opisan je v \texttt{ltexscale.dtx}.
+
+\item[\normalfont\pai{fontenc}] Določa, katero \wii{kodna tabela}{kodno tabelo}
+ naj \LaTeX{} uporablja.\\
+ Opisan je v \texttt{ltoutenc.dtx}.
+
+\item[\normalfont\pai{ifthen}] Omogoča \index{pogojni stavek}pogojne stavke oblike \\
+ `if\ldots then do\ldots otherwise do\ldots.'\\ Opisan je v
+ \texttt{ifthen.dtx} in v \companion.
+
+\item[\normalfont\pai{latexsym}] S tem paketom pridemo do dodatnih simbolov iz \LaTeX{}ovega nabora simbolov. Opisan je v
+ \texttt{latexsym.dtx} in v \companion.
+
+\item[\normalfont\pai{makeidx}] Doda ukaze za izdelavo indeksov.
+Opisan je v razdelku~\ref{sec:indexing} in v \companion.
+
+\item[\normalfont\pai{syntonly}] Prevede dokument brez stavljenja.
+
+\item[\normalfont\pai{inputenc}] S tem paketom lahko določimo vhodno kodno tabelo kot so
+ npr.~ASCII, ISO Latin-1, ISO Latin-2, 437/850 IBM
+ kodni tabeli, Apple Macintosh, Next, ANSI-Windows ali kaj poljubnega.
+ Paket je opisan v \texttt{inputenc.dtx}.
+\end{description}
+\end{lined}
+\end{table}
+
+
+\subsection{Oblika strani}
+
+Posamezna stran je sestavljena iz \wii{glava strani}{glave}, \wii{telo strani}{telesa} in \wii{dno strani}{dna}.
+\LaTeX{} podpira tri vnaprej pripravljene kombinacije za glavo in dno,
+t.i.~\wi{oblike strani}. Parameter \emph{stil} ukaza
+\index{oblika strani!plain@\texttt{plain}}\index{plain@\texttt{plain}}
+\index{oblika strani!headings@\texttt{headings}}\index{headings@texttt{headings}}
+\index{oblika strani!empty@\texttt{empty}}\index{empty@\texttt{empty}}
+\begin{lscommand}
+\ci{pagestyle}\verb|{|\emph{stil}\verb|}|
+\end{lscommand}
+\noindent določa, kateri naj se uporablja.
+Tabela~\ref{pagestyle}
+vsebuje seznam že pripravljenih oblik strani.
+
+\begin{table}[!hbp]
+\caption{Vnaprej pripravljene oblike strani v \LaTeX{}u.} \label{pagestyle}
+\begin{lined}{12cm}
+\begin{description}
+
+\item[\normalfont\texttt{plain}] izpisuje številke strani na dnu strani na sredini. To je privzeta oblika strani.
+
+\item[\normalfont\texttt{headings}] izpisuje trenutni naslov poglavja in številko strani v glavi vsake strani,
+ dno pa je prazno. (Ta oblika je uporabljena v tem dokumentu.)
+\item[\normalfont\texttt{empty}] nastavi, da sta tako glava kot dno strani prazna.
+
+\end{description}
+\end{lined}
+\end{table}
+
+Možno je spremeniti obliko strani le za tekočo stran z ukazom
+\begin{lscommand}
+\ci{thispagestyle}\verb|{|\emph{stil}\verb|}|
+\end{lscommand}
+Navodila za to, kako lahko naredimo lastno glavo in dno lahko najdete v \companion{}
+in v razdelku~\ref{sec:fancy} na strani~\pageref{sec:fancy}.
+%
+
+
+\section{Datoteke, ki jih lahko srečamo}
+
+Ko delamo z \LaTeX{}om se hitro znajdemo v zmešnjavi datotek z različnimi
+\index{končnice}končnicami, nimamo pa nobenega pojma, čemu služijo.
+Sledi seznam z različnimi
+\index{vrste datotek}vrstami datotek, ki jih lahko srečamo med delom s
+\TeX{}om. Seznam ni popoln in lahko srečamo še kakšne druge datoteke.
+
+\begin{description}
+
+\item[\wi{.tex}] \LaTeX{} ali \TeX{} vhodna datoteka. Prevedemo jo z
+ \texttt{latex}.
+\item[\wi{.sty}] \LaTeX{} paket makro ukazov. To datoteko vključimo v
+ \LaTeX{} dokument z ukazom \ci{usepackage}.
+\item[\wi{.dtx}] Dokumentirani \TeX{}. To je glavna oblika širjenja
+ \LaTeX{}ovih paketov. Če prevedemo .dtx datoteko, dobimo
+ dokumentirane makro ukaze v \LaTeX{} paketu vsebovanem v .dtx
+ datoteki.
+\item[\wi{.ins}] Namestitev za datoteke v ustrezni
+ .dtx datoteki. Če z interneta naložimo \LaTeX{} paket, potem ponavadi dobimo
+ .dtx in .ins datoteko. Če poženemo \LaTeX{} na .ins datoteki, potem iz .dtx datoteke
+ dobimo potrebne datoteke.
+\item[\wi{.cls}] Razredne datoteke določajo obliko dokumentov. Te datoteke izberemo
+ z ukazom \ci{documentclass}.
+\item[\wi{.fd}] Opisi novih pisav.
+\end{description}
+Naslednje datoteke dobimo, ko poženemo \LaTeX{} na vhodni datoteki:
+
+\begin{description}
+\item[\wi{.dvi}] (Device Independent file). To je glavni rezultat prevajanja z \LaTeX{}om.
+ Vsebino lahko pogledamo s programom za prikazovanje DVI datotek ali pa pošljemo v izpis
+ na tiskalnik s pomočjo \texttt{dvips} ali podobnega programa.
+\item[\wi{.log}] Vrne podroben opis dogajanja med zadnjim prevajanjem (tu je tudi seznam napak v primeru le teh).
+\item[\wi{.toc}] Tu so shranjeni vsi naslovi poglavij. Prebere se pri vsakem zagonu prevajalnika in se porabi
+ za generiranje kazala.
+\item[\wi{.lof}] Podobno kot .toc le da gre za kazalo slik.
+\item[\wi{.lot}] Podobno kot prej za kazalo tabel.
+\item[\wi{.aux}] Datoteka, kjer se shranjujejo podatki od enega prevajanja do drugega. Med drugim se
+ tu shranijo tudi vse notranje reference.
+\item[\wi{.idx}] Če dokument vsebuje indeks, potem \LaTeX{} sem shrani vse besede, ki gredo v indeks.
+ To datoteko je potrebno prevesti s programom \texttt{makeindex}. Poglejte razdelek \ref{sec:indexing} na strani
+ \pageref{sec:indexing} za več informacij o indeksih.
+\item[\wi{.ind}] To je rezultat programa \texttt{makeindex} in to je datoteka z indeksom pripravljena
+ za to, da se vstavi pri naslednjem prevajanju datoteke.
+ \item[\wi{.ilg}] Opis dogajanja pri zadnjem prevajanju z \texttt{makeindex}.
+\end{description}
+
+\section{Obsežnejši projekti}
+Kadar delamo z obsežnimi dokumenti, lahko razdelimo vhodno datoteko na več delov.
+\LaTeX{} ima za to namenjena dva ukaza.
+
+\begin{lscommand}
+\ci{include}\verb|{|\emph{filename}\verb|}|
+\end{lscommand}
+\noindent uporabimo v telesu dokumenta, če želimo vstaviti vsebino datoteke
+z imenom \emph{filename.tex}. Pomembno je vedeti, da bo \LaTeX{}
+pred prevajanjem z datoteke \emph{filename.tex} začel z novo stranjo.
+
+Drugi ukaz lahko uporabljamo v preambuli. Z njim lahko
+\LaTeX{}u naročimo, da vključi vhodne datoteke le z nekaterih \verb|\include| datotek.
+\begin{lscommand}
+\ci{includeonly}\verb|{|\emph{datoteka}\verb|,|\emph{datoteka}%
+\verb|,|\ldots\verb|}|
+\end{lscommand}
+Ko se ta ukaz izvede v preambuli, se izvedejo ukazi \ci{include} le za tiste datoteke, ki so navedene
+kot argumenti v \ci{includeonly}. Med imeni datotek in vejicami ne sme biti nobenih presledkov.
+
+Ukaz \ci{include} začenja staviti vključeni tekst na novi strani.
+To je koristno kadar uporabljamo \ci{includeonly}, saj se prelomi strani ne spremenijo, tudi če izpustimo kakšno
+datoteko. V nekaterih primeri to ni zaželeno. V tem primeru lahko uporabimo ukaz
+\begin{lscommand}
+\ci{input}\verb|{|\emph{datoteka}\verb|}|
+\end{lscommand}
+\noindent
+Ta preprosto vključi navedeno datoteko.
+
+Če želimo da \LaTeX{} na hitro preveri naš dokument lahko uporabimo paket \pai{syntonly}.
+Ta povzroči, da \LaTeX{} na hitro oplazi dokument, saj preverja le pravilnost sintakse
+in uporabo ukazov, ne generira pa nobenega rezultata (DVI).
+V tem načinu \LaTeX{} teče hitreje in tako prihranimo dragocen čas.
+Uporaba je zelo preprosta:
+
+\begin{verbatim}
+\usepackage{syntonly}
+\syntaxonly
+\end{verbatim}
+
+Ko želimo, da pri prevajanju res nastanejo strani, le zakomentiramo drugo vrstico
+(dodamo znak za procent na začetek).
+
+
+
+%
+
+% Local Variables:
+% TeX-master: "lshort2e"
+% mode: latex
+% mode: flyspell
+% End: