diff options
Diffstat (limited to 'Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex')
-rw-r--r-- | Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex | 1049 |
1 files changed, 1049 insertions, 0 deletions
diff --git a/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex new file mode 100644 index 00000000000..d27ab51c461 --- /dev/null +++ b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex @@ -0,0 +1,1049 @@ +%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% +% Contents: Specialities of the LaTeX system +% $Id: spec.tex,v 1.2 2003/03/19 20:57:47 oetiker Exp $ +%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% + +\chapter{Posebnosti} +\begin{intro} + Pri sestavljanju obsežnega dokumenta nam \LaTeX{} pomaga z nekaterimi posebnostmi + kot so npr. generiranje stvarnega kazala, urejanje seznama literature, in ostale + stvari. Podrobnejši opis vsega, kar se da narediti z \LaTeX{}om lahko + najdete v {\normalfont\manual{}} in {\normalfont \companion}. +\end{intro} + +\section{Vključevanje EPS slik}\label{eps} +Osnovna pripomočka v \LaTeX{}u za delo s plavajočimi objekti, kot so +slike in tabele, sta okolji \texttt{figure} in \texttt{table}. + +Obstajajo različne možnosti za risanje preprostih \wii{slike}{slik} ali v +osnovnem \LaTeX{}u ali pa s pomočjo kakšnega dodatnega paketa, nekaj +od teh možnosti je predstavljenih v poglavju \ref{chap:graphics}. +Še več +informacij lahko poiščete v \companion{} in \manual{}. + +Preprostejši način za vključevanje slike v dokument je, da sliko narišemo s kakšnim izmed +programov za risanje slik\footnote{npr. XFig, CorelDraw!, Freehand, Gnuplot, \ldots}, +potem pa dokončano sliko vključimo v dokument. Dodatni paketi za \LaTeX{} ponujajo +različne možnosti za vključevanje slik, narejenih z drugimi programi. Mi bomo obravnavali le +uporabo slik oblike \wi{Encapsulated PostScript} (EPS), saj gre za dokaj preprost in zelo razširjen +grafični format. Če želimo uporabljati slike v EPS obliki, potem potrebujemo \wi{PostScript} tiskalnik\footnote{Druga + možnost je, da uporabimo program GhostScript, + ki je na voljo na + \texttt{CTAN:/tex-archive/support/ghostscript}. V Windows in OS/2 okolju lahko + uporabljamo tudi program GSview.}. + +Pripraven paket z dodatnimi ukazi za vključevanje slik je +\pai{graphicx}, katerega avtor je D.~P.~Carlisle. Spada v družino paketov imenovano +">graphics"<\footnote{\CTANref|macros/latex/required/graphics|}. + +Predpostavimo, da uporabljate sistem, kjer lahko izpisujete PostScript datoteke +in da imate nameščen paket \textsf{graphicx}. Potem lahko sliko v dokument +vključite z naslednjim postopkom: + +\begin{enumerate} +\item Sliko shranite iz vašega programa za risanje v EPS + obliki.\footnote{Če vaš program ne omogoča shranjevanja v EPS obliki, si lahko pomagate s tem, + da namestite gonilnik za tiskalnik, ki tiska PostScipt (npr. Apple + LaserWriter), potem pa namesto tiskanja na ta tiskalnik izberete shranjevanje na datoteko. Z malce sreče + bo ta datoteka imela EPS obliko. Pazite na to, da EPS, ki ga želite vključiti, nima več kot eno stran. + } +\item V preambuli dokumenta vključite paket \textsf{graphicx} z ukazom +\begin{lscommand} +\verb|\usepackage[|\emph{driver}\verb|]{graphicx}| +\end{lscommand} +kjer je \emph{driver} ime programa za konverzijo iz DVI v PostScript. Najpogostejši program za ta namen +je \texttt{dvips}. Ime programa je obvezno potrebno podati, saj ne +obstaja noben standard, po katerem +se slike vključujejo v \TeX{}. Ker pozna ime programa \emph{driver}, lahko +paket \textsf{graphicx} izbere pravilno metodo za vnos podatkov o sliki v \texttt{.dvi}~datoteko, tako da +bo tiskalnik to razumel in pravilno vključil \texttt{.eps} datoteko. +\item Z ukazom +\begin{lscommand} +\ci{includegraphics}\verb|[|\emph{opcija}=\emph{vrednost}, \ldots\verb|]{|\emph{file}\verb|}| +\end{lscommand} +vključimo datoteko \emph{file} v dokument. V neobveznem parametru lahko podamo +z vejicami ločen seznam opcij in ustreznih vrednosti. Z opcijami lahko +spremenimo širino, višino in rotacijo slike, ki jo vključujemo. Najpomembnejše opcije so +naštete v tabeli~\ref{keyvals}. +\end{enumerate} + +\begin{table}[htb] +\caption{Ključne opcije za paket \textsf{graphicx}.} +\label{keyvals} +\begin{lined}{10cm} +\begin{tabular}{@{}ll} +\texttt{width}& sliko povečaj/zmanjšaj na predpisano širino\\ +\texttt{height}& sliko povečaj/zmanjšaj na predpisano širino\\ +\texttt{angle}& zavrti sliko za dani kot v pozitivni smeri\\ +\texttt{scale}& za dani faktor povečaj/zmanjšaj sliko\\ +\end{tabular} + + +\bigskip +\end{lined} +\end{table} + +Naslednji primer bo razjasnil zadeve: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\begin{figure} +\begin{center} +\includegraphics[angle=90, width=0.5\textwidth]{test} +\end{center} +\end{figure} +\end{verbatim} +\end{code} +V tem primeru vključimo sliko shranjeno v datoteki \texttt{test.eps}. Sliko \emph{najprej} zavrtimo +za 90 stopinj, \emph{nato} pa širino slike nastavimo na polovico širine standardnega odstavka. +Razmerje med višino in širino ves čas ostaja nespremenjeno $1.0$, saj višina ni predpisana. +Širino in višino lahko določimo tudi v absolutnih dimenzijah. Za več podatkov poglejte tabelo~\ref{units} na +strani~\pageref{units}. Če želite izvedeti več kot v tem poglavju, potem - +preberite \cite{graphics} in \cite{eps}. + +\section{Literatura} + +Seznam literature\index{seznam literature} sestavljamo v okolju \ei{thebibliography}. +Vsak kos literature v seznamu se začne z +\begin{lscommand} +\ci{bibitem}\verb|{|\emph{oznaka}\verb|}| +\end{lscommand} +Parameter \emph{oznaka} se uporablja za citiranje knjige ali članka znotraj dokumenta z ukazom +\begin{lscommand} +\ci{cite}\verb|{|\emph{oznaka}\verb|}| +\end{lscommand} +Če ne uporabite argumenta \emph{oznaka}, je oštevilčenje del +avtomatično. Dodatni parameter za +ukazom \verb|\begin{thebibliography}| je maksimalna širina oznake literature. V naslednjem primeru tako \verb|{99}| +za \LaTeX{} pomeni, da nobena oznaka literature ne bo širša od števila 99. +\enlargethispage{2cm} +\begin{example} +Partl~\cite{pa} has +proposed that \ldots +\begin{thebibliography}{99} +\bibitem{pa} H.~Partl: +\emph{German \TeX}, +TUGboat Volume~9, Issue~1 (1988) +\end{thebibliography} +\end{example} + +\chaptermark{Posebnosti} % w need to fix the damage done by the + %bibliography example. +\thispagestyle{fancyplain} + +Za večje projekte lahko uporabljate program Bib\TeX{}. Ta je vsebovan v večini +distribucij \LaTeX{}a. Program omogoča vodenje baze celotnega seznama +literature, iz katere lahko potegnemo reference, ki jih potrebujemo +v članku. Bib\TeX{} generira sezname literature v skladu z +različnimi predlogami, ki omogočajo izdelavo seznama literature +na čisto poseben način. + +\section{Stvarno kazalo} \label{sec:indexing} +Zelo uporaben del številnih knjig je \wi{stvarno kazalo}. V \LaTeX{}u +lahko s pomožnim programom \texttt{makeindex}\footnote{Na sistemih, ki ne podpirajo imen datotek, + daljših od 8 črk, se program lahko imenuje \texttt{makeidx}.}, prav enostavno sestavimo + stvarno kazalo. V teh navodilih bomo razložili osnovne ukaze za izdelavo stvarnega kazala, + več podrobnosti pa lahko najdete v \companion. \index{makeindex program} \index{makeidx paket} + +Da vključimo sestavljanje stvarnega kazala v \LaTeX{}u, moramo v preambuli dokumenta +naložiti paket \pai{makeidx} z ukazom: +\begin{lscommand} +\verb|\usepackage{makeidx}| +\end{lscommand} +\noindent in z ukazom +\begin{lscommand} + \ci{makeindex} +\end{lscommand} +\noindent vključiti ukaze za sprotno beleženje podatkov za stvarno kazalo na posebno datoteko. + +Stvarno kazalo sestavljamo z ukazom +\begin{lscommand} + \ci{index}\verb|{|\emph{geslo}\verb|}| +\end{lscommand} +\noindent kjer je \emph{geslo} podatek za stvarno kazalo. Ta ukaz uporabimo na vseh mestih +v dokumentu, na katere želimo, da kaže stvarno kazalo. Tabela~\ref{index} na različnih primerih +pojasnjuje, kako vnašamo argument \emph{geslo}. + +\begin{table}[!tp] +\caption{Zgledi vnosa gesla za stvarno kazalo.} +\label{index} +\begin{center} +\begin{tabular}{@{}lll@{}} + \textbf{Zgled} &\textbf{V kazalu} &\textbf{Komentar}\\\hline + \rule{0pt}{1.05em}\verb|\index{hello}| &hello, 1 &Navaden vnos\\ +\verb|\index{hello!Peter}| &\hspace*{2ex}Peter, 3 &Podgeslo gesla `hello'\\ +\verb|\index{Sam@\textsl{Sam}}| &\textsl{Sam}, 2& Formatiran vnos\\ +\verb|\index{Lin@\textbf{Lin}}| &\textbf{Lin}, 7& Formatiran vnos\\ +\verb.\index{Jenny|textbf}. &Jenny, \textbf{3}& Formatirana oznaka strani\\ +\verb.\index{Joe|textit}. &Joe, \textit{5}& Formatirana oznaka strani +\end{tabular} +\end{center} +\end{table} + + +Ko \LaTeX{} prevaja vhodno datoteko, ukaz \verb|\index| ustrezno geslo skupaj +s številko strani izpiše na posebno datoteko. Ta datoteko ima enako ime kot +vhodna datoteka, a drugačno končnico (\verb|.idx|). To +\texttt{.idx} datoteko moramo potem obdelati s programom \texttt{makeindex}. +Ustrezni ukaz v ukazni vrstici je +\begin{lscommand} + \texttt{makeindex} \emph{file} +\end{lscommand} +kjer je \emph{file} ime vhodne datoteke za \LaTeX{}. +Program \texttt{makeindex} združi enaka gesla za stvarno kazalo, gesla uredi po abecedi in zgradi datoteko +z enakim imenom, a tokrat s končnico \texttt{.ind}, kjer so urejena gesla za stvarno kazalo. Sedaj se pri novem prevajanju +vhodne datoteke to stvarno kazalo na \texttt{.ind} datoteki vključi na tistem mestu, kjer \LaTeX{} najde ukaz +\begin{lscommand} + \ci{printindex} +\end{lscommand} + +Datoteka \texttt{.ind} ima npr. obliko +\begin{verbatim} + \begin{theindex} + \item matrika 10,20 + \subitem simetrična 15 + \subsubitem pozitivno definitna 16 + \subitem trikotna 17 + \indexspace + \item vektor 7,17 + \end{theindex} +\end{verbatim} +Stvarno kazalo lahko s popravljanjem \texttt{.ind} datoteke tudi ročno popravimo ali sestavimo. Na voljo +imamo ukaze \verb|\item|, \verb|\subitem|, \verb|\subsubitem| in \verb|\indexspace|. To še posebno pride +v poštev pri slovenščini, saj program \texttt{makeindex} šumnikov ne uredi pravilno. Pred zadnjim izpisom +moramo zato vedno ročno pregledati datoteko s stvarnim kazalom, da bo pravilno urejena. + +Paket \pai{showidx}, ki je priložen \LaTeXe{}, izpiše vsa gesla za stvarno kazalo na mestih, kjer je ukaz +\verb|\index|, +na levem robu teksta. To nam pri korekturah močno olajša preverjanje vsebine stvarnega kazala. + + +Bodite pozorni na to, da lahko ukaz \ci{index} vpliva na videz vašega dokumenta, če ga ne uporabljate pazljivo. + +\begin{example} +Moje geslo \index{geslo}. To ni isto +kot geslo\index{geslo}. Poglejte +položaje pik na koncu stavkov. +\end{example} + +\section{Prilagojene glave strani} +\label{sec:fancy} + +Paket \pai{fancyhdr}\footnote{Dosegljiv na + \texttt{CTAN:/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/fancyhdr}.}, ki ga je napisal +Piet van Oostrum, doda \LaTeX{}u nekaj preprostih ukazov, s katerimi lahko +spremenimo glave in dna strani v svojih dokumentih. Primer možne uporabe tega +paketa lahko vidite na vrhu te strani. + +\begin{figure}[!htbp] +\begin{lined}{\textwidth} +\begin{verbatim} +\documentclass{book} +\usepackage{fancyhdr} +\pagestyle{fancy} +% s tem poskrbimo, da so naslovi poglavij in razdelkov +% zapisani z malimi črkami. +\renewcommand{\chaptermark}[1]{\markboth{#1}{}} +\renewcommand{\sectionmark}[1]{\markright{\thesection\ #1}} +\fancyhf{} % zbrišemo trenutne nastavitve za header in footer +\fancyhead[LE,RO]{\bfseries\thepage} +\fancyhead[LO]{\bfseries\rightmark} +\fancyhead[RE]{\bfseries\leftmark} +\renewcommand{\headrulewidth}{0.5pt} +\renewcommand{\footrulewidth}{0pt} +\addtolength{\headheight}{0.5pt} % presledek za črto +\fancypagestyle{plain}{% + \fancyhead{} % na straneh brez številk ni glave + \renewcommand{\headrulewidth}{0pt} % in črte +} +\end{verbatim} +\end{lined} +\caption{Zgled uporabe paketa \pai{fancyhdr}.} \label{fancyhdr} +\end{figure} + +Pri prilagajanju glave in dna strani je ponavadi zapleteno vanje vključiti +stvari, kot so npr.~trenutni naslov poglavja in razdelka. V \LaTeX{}u +to dosežemo z dvostopenjskim pristopom. V definiciji glave (header) in dna (footer) +uporabimo ukaza \ci{rightmark} in \ci{leftmark}, ki predstavljata +trenutni naslov razdelka oziroma poglavja. +Vrednosti teh dveh ukazov se avtomatično +spremenita vsakič ko \LaTeX{} naleti na ukaz za nov razdelek ali novo poglavje. + +Da je stvar še bolj prilagodljiva, ukaz \verb|\chapter| in sorodni ukazi +ne definirajo znova samih ukazov \ci{rightmark} in \ci{leftmark}, temveč kličejo ukaze +\ci{chaptermark}, \ci{sectionmark} ali +\ci{subsectionmark}, ki so potem zadolženi za to, da +ponovno definirajo ukaza \ci{rightmark} +in \ci{leftmark}. + +Torej, če želite spremeniti videz naslova poglavja v glavi, je +najpreprosteje +na novo definirati ukaz \ci{chaptermark}. \cih{sectionmark}\cih{subsectionmark} + +Slika~\ref{fancyhdr} prikazuje možne nastavitve paketa \pai{fancyhdr}, +s katerimi glave in dna dobijo tak videz, kot ga imajo v tej knjigi. +V vsakem primeru pa vam priporočam, da si pogledate še dokumentacijo +za paket \pai{fancyhdr}. + +\section{Paket verbatim} + +V tej knjigi smo že razložili, kako deluje \emph{okolje} \ei{verbatim}. +V tem razdelku pa se bomo naučili uporabljati +\emph{paket} \pai{verbatim}. Paket \pai{verbatim} je v bistvu +ponovna implementacija okolja \ei{verbatim}, ki pa odpravi nekatere +omejitve originalnega okolja \ei{verbatim}. Samo po sebi to ni tako spektakularno, +razlog, da to omenjamo, pa je nova uporabnost, ki jo imamo v paketu \pai{verbatim} +z ukazom +\begin{lscommand} +\ci{verbatiminput}\verb|{|\emph{datoteka}\verb|}| +\end{lscommand} + +\noindent ki v dokument iz navedene datoteke vključi navaden ASCII tekst tako, +kot če bi ga vnesli v okolju \ei{verbatim}. + +Ker je paket \pai{verbatim} del svežnja `tools', bi moral biti nameščen tudi na vašem sistemu. +Več informacij o paketu lahko dobite v \cite{verbatim}. + +\section{Prenos in namestitev dodatnih \LaTeX{} paketov}\label{sec:Packages} + +Večina namestitev \LaTeX{}a vključuje veliko dodatnih paketov, +še veliko več pa jih je na voljo na internetu. Glavni naslov, kje lahko iščemo dodatne pakete je +CTAN (\verb|http://www.ctan.org/|). + +Paketi, kot npr.~\pai{geometry}, \pai{hyphenat} in ostali, so +tipično sestavljeni iz dveh datotek: prva ima končnico +\texttt{.ins}, druga pa končnico \texttt{.dtx}. Pogosto je zraven priložena +še datoteka \texttt{readme.txt} s kratkim opisom paketa in navodili. +Pred namestitvijo je potrebno to datoteko obvezno prebrati. + +Kakorkoli že, ko enkrat na svoj računalnik prenesete datoteki \texttt{.dtx} in \texttt{.ins}, +ju morate še vedno prevesti tako da bo (a) vaše +\TeX\ okolje spoznalo nov paket in (b) da boste dobili dokumentacijo. +Prvi del naredimo takole: + +\begin{enumerate} +\item Poženemo \LaTeX{} na datoteki \texttt{.ins}. Na ta način izluščimo + datoteko \texttt{.sty}. +\item Datoteko \texttt{.sty} je potrebno prestaviti na mesto, kjer jo bo \LaTeX{} našel. Ponavadi je to +podimenik \texttt{\ldots$\backslash$\emph{localtexmf}$\backslash$tex$\backslash$latex}. + +\item Osvežimo \LaTeX{}ovo bazo podatkov o imenih datotek. To je odvisno od distribucije + \LaTeX{}a: teTeX, fpTeX -- \texttt{texhash}; web2c -- \texttt{maktexlsr}; + MikTeX -- \texttt{initexmf -update-fndb} ali pa uporabimo + grafični vmesnik.\footnote{Npr.~če uporabljamo MikTeX v Windows okolju, + potem poženemo program MikTeX Options in na prvi strani pritisnemo + gumb Refresh now.} +\end{enumerate} + +\noindent Sedaj lahko iz datoteke \texttt{.dtx} izluščimo dokumentacijo: + +\begin{enumerate} +\item Poženemo \LaTeX\ na datoteki \texttt{.dtx}. To naredi + \texttt{.dvi} datoteko. Da bodo vse reference pravilne, je potrebno \LaTeX\ + pognati več kot enkrat. +\item Pogledamo, če je \LaTeX\ med ostalimi datotekami, ki so nastale, naredil tudi datoteko \texttt{.idx} . + Če te datoteke ni, gremo lahko na korak~\ref{step:final}. +\item Narediti moramo stvarno kazalo z ukazom:\\ + \fbox{\texttt{makeindex -s gind.ist \textit{ime}}}\\ + (kjer \textit{ime} pomeni ime glavnega dokumenta brez končnice). + \item Še enkrat poženemo \LaTeX\ na \texttt{.dtx}. \label{step:next} + +\item Ne nazadnje, da bo branje navodil udobnejše, se splača narediti \texttt{.ps} ali \texttt{.pdf} + datoteko.\label{step:final} + +\end{enumerate} + +V nekaterih primerih \LaTeX{} naredi tudi datoteko \texttt{.glo} s +slovarjem (glossary). V tem primeru med korakoma~\ref{step:next} in~\ref{step:final} +v ukazni vrstici poženemo: + +\noindent\texttt{makeindex -s gglo.ist -o \textit{ime}.gls \textit{ime}.glo} + +\noindent Preden gremo na korak~\ref{step:final} moramo še zadnjič pognati +\LaTeX\ na \texttt{.dtx} datoteki. + + +%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% +% Contents: Chapter on pdfLaTeX +% French original by Daniel Flipo 14/07/2004 +%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% + +\section{Uporaba orodja pdf\LaTeX} \label{sec:pdftex}\index{PDF} +\secby{Daniel Flipo}{Daniel.Flipo@univ-lille1.fr}% +PDF (Portable Document Format) je \wii{hipertekst}{hipertekstovni} format +za dokumente. Podobno, kot na internetnih straneh, so lahko nekatere +besede v dokumentu označene kot hiperpovezave, ki kažejo ali na +druga mesta v dokumentu ali pa celo na druge dokumente. Če kliknemo +na tako hiperpovezavo se znajdemo na drugi strani povezave. +V okviru \LaTeX{}a vse pojavitve ukazov +\ci{ref} in \ci{pageref} avtomatično postanejo hiperpovezave. Poleg tega se +to avtomatično zgodi tudi s stvarnim kazalom, kazalom, in ostalimi +podobnimi strukturami, ki se vse spremenijo v kolekcije hiperpovezav. + +Večina strani na internetu je zapisanih v obliki HTML \emph{(HyperText + Markup Language)}. Ta format ima dve pomembni slabosti za zapisovanje +znanstvenih dokumentov: +\begin{enumerate} +\item Vključevanje matematičnih formul v HTML dokumente v splošnem ni + podprto. Sicer res za to obstaja standard, a ga večina brskalnikov + ne podpira oziroma nimajo vseh potrebnih pisav. +\item Izpisovanje HTML dokumentov je sicer možno, a se izpisi, dobljeni na + različnih operacijskih sistemih oziroma različnih brskalnikih, lahko + dokaj razlikujejo. Dobljeni rezultati so daleč od kvalitete, na katero + smo se navadili pri uporabi \LaTeX{}a. +\end{enumerate} + + +V preteklosti je bilo kar nekaj poskusov kreiranja prevajalnika iz +\LaTeX{}a v HTML. Nekaj jih je bilo dokaj uspešnih v smislu da je +z njimi možno narediti veljavne internetne strani iz standardnih +\LaTeX{} vhodnih datotek. Toda vsi takšni prevajalniki ubirajo bližnjice, +da dokončajo delo. Kakor hitro začnemo uporabljati zapletenejša +orodja v \LaTeX{}u ali dodatne pakete, imajo težave. Tako so se avtorji, +ki so želeli tudi pri objavi na internetu zadržati kvaliteten videz +svojih dokumentov, obrnili na PDF, ki ohranja videz dokumentov in +dovoljuje navigacijo s hiperpovezavami. Večina sodobnih brskalnikov +ima že vključeno podporo za direkten prikaz PDF dokumentov s pomočjo +ustreznih dodatnih programov, kot je npr.~Adobe Reader. + + + +Čeprav skoraj za vsako računalniško okolje obstajajo pregledovalniki +DVI in PS datotek, sta pregledovalnika PDF datotek \wi{Adobe Reader} in \wi{Xpdf} še bolj razširjena. Tako so dokumenti, ki so na voljo tudi +v PDF obliki, na voljo večjemu številu potencialnih bralcev. + +\subsection{PDF dokumenti za svetovni splet} + +Kreiranje PDF datoteke iz \LaTeX{} vhodnega dokumenta je zelo enostavno, +saj imamo na voljo program pdf\TeX{}, ki ga je razvil +H\`an~Th\'{\^e}~Th\`anh. pdf\TeX{} naredi PDF datoteko podobno tako +kot \TeX{} naredi DVI. Obstaja tudi pdf\LaTeX{}, ki naredi +PDF datoteko iz \LaTeX{} vhodnega dokumenta. \index{pdftex@pdf\TeX}\index{pdftex@pdf\LaTeX} + +Tako pdf\TeX{} kot pdf\LaTeX{} se avtomatično namestita v večini +sodobnih \TeX{} distribucij, kot so te\TeX{}, fp\TeX{}, +Mik\TeX, \TeX{}Live in CMac\TeX{}. + +Če želimo namesto DVI narediti PDF dokument, +potem je dovolj pri prevajanju zamenjati ukaz +\texttt{latex file.tex} z ukazom +\texttt{pdflatex file.tex}. Na sistemih, kjer se \LaTeX{} +ne poganja iz vhodne vrstice, je potrebno poiskati pravi gumb v +\TeX{}ControlCenter. + +V \LaTeX{}u lahko definiramo velikost strani +z dodatnim argumentom pri klicu ukaza +\verb|\documentclass|, npr.~z \texttt{a4paper} ali +\texttt{letterpaper}. To deluje tudi v pdf\LaTeX{}u, toda poleg +tega mora pdf\TeX{} poznati tudi fizične mere papirja, +da lahko določi fizične mere strani v PDF datoteki. +\index{velikost strani} +Če uporabljate paket +\pai{hyperref} (poglejte stran \pageref{ssec:pdfhyperref}), potem +se velikost strani samodejno prilagodi. Sicer pa moramo to narediti sami, +tako da v preambulo dokumenta vključimo naslednje vrstice: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\pdfpagewidth=\paperwidth +\pdfpageheight=\paperheight +\end{verbatim} +\end{code} + +V naslednjem razdelku bomo podrobneje razložili razliko med +navadnim \LaTeX{}om in pdf\LaTeX{}om. Glavne razlike so +na naslednjih področjih: uporabljene pisave, +oblika slik, ki jih lahko vključimo in ročna +konfiguracija povezav. + + +%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% + +\subsection{Pisave} + +\wi{pdf\LaTeX} zna delati z širokim naborom pisav +(PK bitnimi pisavami, TrueType, +\PSi{} Type~1,\dots) s tem da normalna \LaTeX{}ova pisava, +bitna PK pisava, zgleda zelo grdo ko dokument odpremo s programom +Adobe Reader. Če želimo narediti dokumente, ki bodo zgledali lepo, +je najbolje uporabljati izključno pisavo \PSi{} Type 1. \emph{Sodobne +namestitve TeXa imajo že nastavljene parametre tako, da se +to zgodi samodejno. Najbolje je preveriti. Če deluje, potem lahko preskočite +celoten razdelek.} + + +\PSi{} Type 1 implementacijo pisav Computer Modern in AMSFonts +so pripravili pri Blue Sky Research and Y\&Y, Inc., ki so potem pravice +prenesli na AMS (American Mathematical Society). Pisave so bile +javno objavljene leta 1997 in so trenutno del vseh distribucij \TeX{}a. + +Toda, če uporabljate \LaTeX{} za pisanje dokumentov v jezikih, +različnih od angleščine, potem najbrž želite uporabljati pisavo EC, LH, ali CB (preberi razpravo o pisavi \texttt{OT1} na strani~\pageref{OT1}). +Vladimir Volovich je pripravil paket cm-super pisav, ki pokriva +celotne pisave EC/TC, EC Concrete, EC Bright in LH. Na voljo je +na \texttt{CTAN:/fonts/ps-type1/cm-super} in je vključen v +\TeX{}Live7 in Mik\TeX. Podobno je type~1 CB grška pisava, ki jo je pripravil +Apostolos Syropoulos, na voljo na \texttt{CTAN:/tex-archive/fonts/greek/cb}. +Na žalost obe omenjeni seriji pisav nista tako kvalitetni +kot pisave Type 1 CM, ki so jih pripravili pri Blue Sky/Y\&Y, saj so +pisave avtomatično rasterizirane, pri Type 1 CM pa je bilo to narejeno ročno, +da je vsak znak optimalen. Čeprav dokumenti vseeno ne zgledajo tako lepo +kot tisti, ki uporabljajo Type 1 CM pisave, dobimo na zaslonih z veliko +ločljivostjo rezultate, ki so identični uporabi originalnih bitnih +EC/LH/CB pisav. + +Če pišemo dokumente v jeziku, ki uporablja latinico, imamo še nekaj +dodatnih možnosti. +\begin{itemize} +\item Lahko uporabimo paket \pai{aeguill}, kar naj bi pomenilo + \emph{skoraj evropski Computern Modern z dvojnimi srednjimi narekovaji} oz. + \emph{Almost European Computer Modern with Guillemets}. V preambulo + dokumenta moramo vstaviti + vrstico \verb+\usepackage{aeguill}+\paih{aeguill} in namesto + EC pisav potem uporabljamo virtualne AE pisave. +\item Alternativno lahko uporabljamo paket \pai{mltex}, toda to deluje + le v primeru, ko je bil pdf\TeX{} preveden z opcijo \wi{mltex}. +\end{itemize} +AE virtualna pisava, prav tako pa tudi sistem {Ml\TeX}, prepriča \TeX{}, +da ima na voljo pisavo s polnim naborom 256 znakov. To naredi tako, +da manjkajoče znake kreira iz znakov CM pisave in jih preuredi v EC vrstnem +redu. Tako lahko uporabljamo odlične Type 1 CM pisave, ki so na voljo na večini +sistemov. Ker je pisava sedaj v kodiranju T1, bo deljenje delovalo pravilno za +evropske jezike, ki uporabljajo latinico. Edina slabost tega pristopa je, +da virtualni AE znaki ne delujejo s funkcijo \texttt{Find} v programu +Adobe Reader, kar pomeni, da v končni PDF datoteki pri iskanju ne moremo uporabiti besed s šumniki. + +%For the Russian language a similar solution is to use C1 virtual fonts +%available at \texttt{ftp://ftp.vsu.ru/pub/tex/font-packs/c1fonts}. +%These fonts combine the standard CM type~1 +%fonts from Bluesky collection and CMCYR type~1 fonts from Paradissa and +%BaKoMa collection, all available on CTAN. Because Paradissa fonts +%contain only Russian letters, C1 fonts are +%missing other Cyrillic glyphs. + +Še ena rešitev je, da preklopimo na ostale +\PSi{} Type~1 pisave. Pravzaprav jih je nekaj celo vključenih v vsaki +kopiji programa Adobe Reader. Ker imajo te pisave +drugačne velikosti znakov, se videz dokumenta spremeni. V splošnem +te druge pisave uporabljajo večje presledke kot CM pisave, ki so glede +presledkov zelo ekonomične pri porabi prostora. Spremeni se tudi vizualni +videz dokumenta, saj pisave Times, Helvetica in +Courier (glavni kandidati za uporabo pri zamenjavi) niso bile +razvite tako, da bi lahko v sožitju nastopale v istem dokumentu. + +V ta namen sta že pripravljeni dve množici pisav: +\pai{pxfonts}, ki temelji na pisavi \emph{Palatino} in paket +\pai{txfonts}, ki temelji na pisavi \emph{Times}. Za uporabo je dovolj v +preambulo dokumenta vstaviti naslednje vrstice: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage[T1]{fontenc} +\usepackage{pxfonts} +\end{verbatim} +\end{code} + +Pozor: ko prevedete vašo vhodno datoteko, lahko +v \texttt{.log} datoteki najdete vrstice v stilu +\begin{verbatim} +Warning: pdftex (file eurmo10): Font eur... not found +\end{verbatim} +Te vrstice pomenijo, da nekatere pisave, ki smo jih uporabili v našem dokumentu, +manjkajo. Te napake moramo odpraviti, sicer se lahko zgodi, da se +v končnem PDF dokumentu +\emph{sploh ne prikažejo strani z manjkajočimi znaki}. + + +Kot vidite, se je mnogo ljudi obremenjevalo s pisavami, še posebno s tem, +da ni nobene EC pisave, ki bi bila iste kvalitete kot CM Type~1 pisava. +Pred kratkim se je pojavila nova množica visoko kvalitetnih pisav, +ki se imenuje Latin Modern (LM). Ta je končala to nesrečno zgodbo. +Če imate sodobno namestitev \TeX{}a, je velika verjetnost, +da imate nameščene tudi LM pisave. V tem primeru moramo v +preambulo dokumenta dodati +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage{lmodern} +\usepackage[T1]{fontenc} +\usepackage{textcomp} +\end{verbatim} +\end{code} +in dobili bomo odlične PDF dokumente, kjer so podprti vsi +znaki iz latinice. + + +\subsection{Uporaba zunanjih slik} +\label{ssec:pdfgraph} + +Za vključevanje zunanjih slik v dokument je najbolje uporabiti +paket \pai{graphicx} (poglejte tudi stran~\pageref{eps}). +Če uporabimo posebno opcijo za \emph{gonilnik} +\texttt{pdftex}, bo paket +deloval tudi s pdf\LaTeX{}om: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage[pdftex]{color,graphicx} +\end{verbatim} +\end{code} +V zgornjem primeru smo vključili tudi opcijo \texttt{color}, saj je +povsem naravno, da v dokumentih, ki jih prikazujemo na spletu, +uporabljamo tudi barve. + +To je bila dobra novica. Slaba novica je, da slike v \EPSi{} +formatu ne delujejo s Pdf\LaTeX{}om. Če ne definiramo končnice +datotek z ukazom \ci{includegraphics}, potem \pai{graphicx} sam išče +ustrezne datoteke, pri čemer uporablja nastavitve izbranega gonilnika. +V primeru \texttt{pdftex} so to formati \texttt{.png}, \texttt{.pdf}, \texttt{.jpg} in \texttt{.mps} ( +\MP\index{metapost@\MP})---\emph{ne pa tudi} \texttt{.eps}. + +Preprosta rešitev te težave je, da vse EPS datoteke pretvorimo +v PDF obliko s pomočjo pomožnega programa \texttt{epstopdf}, ki se +nahaja na številnih sistemih. +Za vektorske slike je to dobra rešitev. Za bitne slike +(fotografije, skenirani dokumenti) pa to ni idealno, saj +PDF format podpira vključitev PNG in JPEG slik. PNG je +dobra izbira za slike z zaslona in ostale slike z malo barvami, +JPEG pa je dober za fotografije, saj ne porabi +veliko prostora. + +Včasih je tudi praktično, da določene geometrične oblike ne narišemo, +temveč jo opišemo s posebnim ukaznim jezikom, kot je +npr.~\MP\index{metapost@\MP}, ki je na voljo v večini +distribucij \TeX{}a, priložen pa mu je zelo obsežen priročnik. + +\subsection{Hipertekstovne povezave} +\label{ssec:pdfhyperref} + +Paket \pai{hyperref} poskrbi za to, da se vse interne reference znotraj +dokumenta spremenijo v hiperpovezave. Da to deluje kot je treba, +je potrebno malo čarovnije, zato moramo postaviti +\verb+\usepackage[pdftex]{hyperref}+ kot \emph{zadnji} ukaz v +preambuli našega dokumenta. + +Na voljo je mnogo opcij, s katerimi nastavimo obnašanje +paketa \pai{hyperref}: Podamo jih +\begin{itemize} +\item bodisi v obliki z vejicami ločenega seznama za opcijo +\texttt{pdftex} v \\ + \verb+\usepackage[pdftex]{hyperref}+ +\item ali v obliki posameznih vrstic z ukazom + \verb+\hypersetup{+\emph{options}\verb+}+. +\end{itemize} + +Edina zares obvezna opcija je \texttt{pdftex}; ostale so +neobvezne in z njimi lahko spreminjamo privzeto obnašanje paketa +\pai{hyperref}\footnote{Pomembno je omeniti, da paket \pai{hyperref} +ni omejen le na pdf\TeX{}. Lahko ga uporabimo tudi za to, da v DVI izhodno datoteko, dobljeno z normalnim \LaTeX{}om, vključimo +še specifične PDF informacije. Te se potem zapišejo v PS datoteko ki jo kreiramo +s programom \texttt{dvips} in jih na koncu uporabi program Adobe +Distiller, če ga uporabimo, da nam PS datoteke spremeni v PDF.} V naslednjem +seznamu so privzete vrednosti zapisane s pokončno pisavo: + +\begin{flushleft} +\begin{description} + \item [\texttt{bookmarks (=true,\textit{false})}] Ali naj se med prikazom +dokumenta levo prikaže seznam zaznamkov + \item [\texttt{unicode (=false,\textit{true})}] ali je v +zaznamkih programa Adobe Reader možno uporabljati znake, ki ne spadajo v latinico + \item [\texttt{pdftoolbar (=true,\textit{false})}] ali naj se prikaže oz.~skrije orodna vrstica v programu Adobe Reader + \item [\texttt{pdfmenubar (=true,\textit{false})}] ali naj se prikaže oz.~skrije menu programa Adobe Reader + \item [\texttt{pdffitwindow (=true,\textit{false})}] nastavi +osnovno povečavo PDF, ko odpremo dokument + \item [\texttt{pdftitle (=\{text\})}] nastavi naslov ki se prikaže v oknu \texttt{Document Info} v Adobe Readerju + \item [\texttt{pdfauthor (=\{text\})}] ime avtorja dokumenta + \item [\texttt{pdfnewwindow (=true,\textit{false})}] ali naj se odpre +novo okno kadar povezava kaže izven izbranega dokumenta + \item [\texttt{colorlinks (=false,\textit{true})}] ali naj bodo vse +povezave uokvirjene z barvnimi okvirji (\texttt{false}) ali naj bo +pobarvan tekst povezave + (\texttt{true}). Barvo povezav lahko nastavimo z naslednjimi +opcijami (prikazane so le privzete barve): + \begin{description} + \item [\texttt{linkcolor (=red)}] barva notranje povezave + (razdelek, stran, itd.), + \item [\texttt{citecolor (=green)}] citat (povezava na + seznam literature) + \item [\texttt{filecolor (=magenta)}] barva povezave na datoteko + \item [\texttt{urlcolor (=cyan)}] barva URL + povezave (e-pošta, strani na splet) + \end{description} +\end{description} +\end{flushleft} + +Če smo zadovoljni s privzetimi vrednostmi, uporabimo le +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage[pdftex]{hyperref} +\end{verbatim} +\end{code} + +Če želimo imeti odprt seznam zaznamkov in povezave v barvah +(vrednosti \texttt{=true} ni obvezno pisati): +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage[pdftex,bookmarks,colorlinks]{hyperref} +\end{verbatim} +\end{code} + +Kadar kreiramo PDF dokumente, ki jih bomo na koncu natisnili, pobarvane +povezave niso najbolj primerne, saj bodo v končnem črno-belem izpisu sive in težko razvidne. Uporabimo lahko barvne okvirje, ki se ne natisnejo +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage{hyperref} +\hypersetup{colorlinks=false} +\end{verbatim} +\end{code} +\noindent ali pa so vse povezave črne: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage{hyperref} +\hypersetup{colorlinks,% + citecolor=black,% + filecolor=black,% + linkcolor=black,% + urlcolor=black,% + pdftex} +\end{verbatim} +\end{code} + +Kadar želimo podati podatke za razdelek + \texttt{Document Info} v PDF datoteki: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\usepackage[pdfauthor={Pierre Desproges},% + pdftitle={Des femmes qui tombent},% + pdftex]{hyperref} +\end{verbatim} +\end{code} + +\vspace{\baselineskip} + +Poleg avtomatičnih hiperpovezav med referencami, je možno vključiti tudi +eksplicitne povezave z ukazom +\begin{lscommand} +\ci{href}\verb|{|\emph{url}\verb|}{|\emph{text}\verb|}| +\end{lscommand} + +Naslednji stavek +\begin{code} +\begin{verbatim} +The \href{http://www.ctan.org}{CTAN} website. +\end{verbatim} +\end{code} +v izhodni datoteki prikaže ">\href{http://www.ctan.org}{CTAN}"<; +klik na besedo ">\textcolor{magenta}{CTAN}"< +pa nas pripelje na spletno stran CTAN. + +Kadar povezava ne kaže na spletno mesto temveč na lokalno datoteko, +lahko uporabimo ukaz \ci{href} v obliki: +\begin{verbatim} + Celotna navodila so \href{manual.pdf}{tukaj} +\end{verbatim} +ki prikaže tekst "> Celotna navodila so \textcolor{cyan}{tukaj}"<. +Če kliknemo na besedo +">\textcolor{cyan}{tukaj}"< +se odpre datoteka \texttt{manual.pdf}. (Ime datoteke je podano +relativno glede na lokacijo trenutnega dokumenta). + +Avtor članka bi mogoče rad, da bi mu bralci lahko preprosto poslali +elektronsko pošto kar tako, da bi kliknili na pravo mesto v dokumentu. +To lahko dosežemo z uporabo ukaza \ci{href} znotraj ukaza \ci{author} +na naslovni strani dokumenta: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\author{Bor Plestenjak $<$ + \href{mailto:bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}% + {bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}$>$ +\end{verbatim} +\end{code} +Bodite pozorni na to, da sem povezavo vstavil tako, +da se elektronski naslov ne pojavi samo v povezavi temveč tudi na +sami strani. To sem naredil zato, ker bi povezava\\ +\verb+\href{mailto:bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}{Bor Plestenjak}+\\ +delovala dobro znotraj Adobe Readerja, ko pa bi stran natisnili, +povezava ne bi bila več vidna. + +\subsection{Težave s povezavami} + +Pri prevajanju lahko dobita sporočila podobna naslednjemu: +\begin{verbatim} +! pdfTeX warning (ext4): destination with the same + identifier (name{page.1}) has been already used, + duplicate ignored +\end{verbatim} +To se zgodi, kadar se števec ponovno postavi na začetek, +npr.~ko uporabite ukaz \ci{mainmatter}, ki je na boljo v razredu +\texttt{book}. Ta ukaz nastavi števce strani na~1 pred prvim poglavjem +v knjigi. Toda, ker je v uvodu knjige tudi stran s številko~1, vse +povezave na ">stran 1"< niso več enolične in zato se pojavi +sporočilo ">\verb+duplicate+ has been \verb+ignored+."< + +Protiukrep je, da med opcije paketa \pai{hyperref} vstavimo \texttt{plainpages=false}. To na žalost pomaga le pri števcih strani. Še bolj +radikalna rešitev je, da uporabimo opcijo +\texttt{hypertexnames=false}, toda to bo povzročilo, da povezave na strani +v stvarnem kazalu ne bodo več delovale. + +\subsection{Težave z zaznamki} + +Besedilo v zaznamkih ne zgleda vedno tako, kot bi pričakovali. Ker so +zaznamki le ">navadno besedilo,"< je za zaznamke na voljo manj +črk in znakov kot za normalna besedila v \LaTeX{}u. +\pai{Hyperref} bo normalno zaznal tovrstne težave in izpisal +opozorilo: +\begin{code} +\begin{verbatim} +Package hyperref Warning: +Token not allowed in a PDFDocEncoded string: +\end{verbatim} +\end{code} +Ta problem lahko obidemo tako, da +za zaznamek podamo navadno besedilo, ki nadomesti problematičen +tekst: +\begin{lscommand} +\ci{texorpdfstring}\verb|{|\emph{\TeX{} tekst}\verb|}{|\emph{tekst za zaznamek}\verb|}| +\end{lscommand} + +Matematični izrazi so idealni kandidati za tovrstne težave: +\begin{code} +\begin{verbatim} +\section{\texorpdfstring{$E=mc^2$}% + {E=mc^2}} +\end{verbatim} +\end{code} +naredi iz \verb+\section{$E=mc^2$}+ zaznamek ">E=mc2"<. + +Tudi sprememba barve pisave se ne razume najbolje z zaznamki: +\begin{code} +\verb+\section{\textcolor{red}{Red !}}+ +\end{code} +vrne v zaznamku niz ">redRed!"<. Ukaz \verb+\textcolor+ se ignorira, +izpiše pa se njegov argument \texttt{red}. + +Boljše rezultate dobimo z ukazom +\begin{code} +\verb+\section{\texorpdfstring{\textcolor{red}{Red !}}{Red\ !}}+ +\end{code} + +Če pišemo dokument v kodiranju unicode in uporabimo v +nastavitvah paketa \pai{hyperref} opcijo \verb+unicode+, +potem lahko v zaznamkih uporabljamo vse znake, ki so na voljo +v unicode kodni tabeli. Tako imamo na voljo veliko večji izbor +znakov, ki jih lahko uporabimo v zaznamkih kot pri +\ci{texorpdfstring}. + +\subsubsection{Združljivost \LaTeX{} in pdf\LaTeX{} dokumentov} +\label{sec:pdfcompat} + +Idealno bi se moral vsak dokument enako prevesti tako z \LaTeX{} +kot tudi s pdf\LaTeX{} prevajalnikom. Glavna težava pri tem je vključevanje +zunanjih slik. Preprosta rešitev je, da v \emph{vseh} ukazih +\ci{includegraphics} \emph{sistematično opustimo} navajanje končnic datotek. +Tako bo prevajalnik sam poiskal datoteko ustreznega formata na tekočem +področju. V tem primeru moramo poskrbeti le za to, da imamo slike na voljo +v ustreznih formatih za \LaTeX{} in pdf\LaTeX{}. Za \LaTeX{} potrebujemo +datoteke \texttt{.eps}, pdf\LaTeX{} pa bo iskal datoteke s končnicami +\texttt{.png}, \texttt{.pdf}, \texttt{.jpg} ali \texttt{.mps} +(v navedenem vrstnem redu). + +V primerih, ko bi radi uporabljali različno kodo za PDF verzijo +dokumenta, lahko preprosto dodamo paket \pai{ifpdf}% +\footnote{Če želite izvedeti celotno zgodbo o tem, zakaj +uporabljati ta paket, si v seznamu pogostih vprašanj in +odgovorov (FAQ) iz \TeX{}a oglejte\\ + \url{http://www.tex.ac.uk/cgi-bin/texfaq2html?label=ifpdf}.} v +preambulo dokumenta. Velika verjetnost je, da imate ta +paket nameščen, če pa ne in uporabljate MiK\TeX{}, ga bo on namestil +avtomatično prvič, ko ga boste potrebovali. V tem paketu je +definiran poseben ukaz \ci{ifpdf} ki omogoča, da pišemo dokument s +pogojno vsebino na preprost način. V naslednjem primeru hočemo, da +bo PostScript verzija črno-bela da bo izpisovanje cenejše, PDF +verzija, ki se bo uporabljala za prikaz na zaslonu pa naj bo barvna. +\begin{code} +\begin{verbatim} +\RequirePackage{ifpdf} % ali poganjamo pdfTeX? +\ifpdf + \documentclass[a4paper,12pt,pdftex]{book} +\else + \documentclass[a4paper,12pt,dvips]{book} +\fi + + +\ifpdf + \usepackage{lmodern} +\fi +\usepackage[bookmarks, % dodaj hiperpovezave + colorlinks, + plainpages=false]{hyperref} +\usepackage[T1]{fontenc} +\usepackage[latin1]{inputenc} +\usepackage[english]{babel} +\usepackage{graphicx} +... +\end{verbatim} +\end{code} +V zgornjem primeru je vključen paket \pai{hyperref} tudi v verzijo, +ki ni PDF. Zaradi tega ukaz \ci{href} deluje +v vseh primerih in ni potrebno pri vsaki pojavitvi ukaza uporabljati +pogojni stavek. + +V novejših distribucijah \TeX{}a (kot je npr.~\TeX{}Live), se kot +normalni \TeX{} program v resnici uporablja pdf\TeX{}, ki avtomatično +predeluje dokumente v PDF in DVI obliko odvisno od nastavitev v +razredu dokumenta. Če pa uporabljamo zgornje stavke, potem jih +s programom \verb|pdflatex| prevedemo v PDF dokument, +s programom \verb|latex| pa v običajno DVI obliko. + +\section{Priprava elektronskih predstavitev} +\label{sec:beamer} +\secby{Daniel Flipo}{Daniel.Flipo@univ-lille1.fr} +Če želimo imeti predavanje, na katerem bi npr.~predstavili svoje raziskovalne rezultate, +lahko pišemo na tablo, uporabljamo prosojnice, ali pa uporabimo +računalnik in ustrezni program za elektronske predstavitve. + +\wi{pdf\LaTeX} v kombinaciji z razredom \pai{beamer} omogoča +pripravo predstavitev v obliki PDF, ki se obnašajo podobno če ne še +bolje kot predstavitve narejene s programom PowerPoint, so pa veliko +bolj prenosljive, saj za prikaz potrebujemo le Adobe Reader, ki je +na voljo na bistveno več sistemih. + +Razred \pai{beamer} uporablja pakete \pai{graphicx}, \pai{color} in +\pai{hyperref} s parametri prilagojenimi predstavitvi na računalniškem +zaslonu. +%La figure~\ref{fig:pdfscr} contient un exemple de fichier minimal ŕ +%compiler avec \wi{pdf\LaTeX} et le +%résultat produit. + +% Écran capturé par ImageMagick (man ImageMagick) fonction « import » +% et convertie en jpg toujours par ImageMagick. + +\begin{figure}[htbp] +\begin{verbatim} +\documentclass[10pt]{beamer} +\mode<beamer>{% + \usetheme[hideothersubsections, + right,width=22mm]{Goettingen} +} + +\title{Preprosta predstavitev} +\author[D. Flipo]{Daniel Flipo} +\institute{U.S.T.L. \& GUTenberg} +\titlegraphic{\includegraphics[width=20mm]{USTL}} +\date{2005} + +\begin{document} + +\begin{frame}<handout:0> + \titlepage +\end{frame} + +\section{Zgled} + +\begin{frame} + \frametitle{Kaj lahko počnemo v primeru lepega vremena} + \begin{block}{Lahko\ldots} + \begin{itemize} + \item peljemo psa na sprehod\dots \pause + \item beremo knjigo\pause + \item se igramo z mačko\pause + \end{itemize} + \end{block} + in še mnogo drugih stvari +\end{frame} +\end{document} +\end{verbatim} + \caption{Preprost zgled za razred \pai{beamer}} + \label{fig:code-beamer} +\end{figure} + +Ko prevedemo dokument, predstavljen na sliki \ref{fig:code-beamer} +s \texttt{pdflatex}, dobimo PDF datoteko z naslovno stranjo in +z drugo stranjo, ki prikazuje več reči, ki se odkrivajo po korakih +ena za drugo, ko gremo skozi predstavitev. + +Ena izmed prednosti razreda \pai{beamer} je, da zna pri prevajanju direktno narediti PDF dokument z +že kompletno pripravljeno predstavitvijo. Pri ostalih podobnih paketih +pridemo do končne predstavitve v več fazah. Tako moramo pri uporabi +paketa \pai{prosper} najprej pripraviti PostScript različico, pri paketu +\pai{ppower4} pa moramo dobljeno PDF datoteko še naknadno obdelati z +dodatnim programom. + +Z razredom \pai{beamer} lahko na različne načine pripravimo dokument iz +iste vhodne datoteke. Vhodna datoteka za te različne načine vsebuje +posebna navodila v poševnih oklepajih. Na voljo so naslednji +načini. + +\begin{description} +\item[beamer] za predstavitve v PDF obliki, kot smo jih predstavili pred tem, +\item[trans] za prosojnice, +\item[handout] za izpiske. +\end{description} +Privzeti način je \texttt{beamer}, Spremenimo ga lahko tako, +da navedemo drugi način kot globalni parameter razreda \pai{beamer}, +kot npr.\\ +\verb|\documentclass[10pt,handout]{beamer}|\\ če želimo izpisati +predavanje na papir. + +Videz predstavitve na zaslonu je odvisen od izbrane teme. Izberemo lahko +eno izmed številnih tem, ki so že vključene v razred beamer ali pa sami +pripravimo novo temo. Za več podatkov o tem poglejte obsežno +dokumentacijo \texttt{beameruserguide.pdf}, ki je priložena razredu. + +Podrobneje si poglejmo ukaze uporabljene v vhodni datoteki +na sliki~\ref{fig:code-beamer}. + +Za način \verb|\mode<beamer>| za predstavitev na zaslonu smo izbrali temo +\emph{Goettingen}, ki prikazuje tudi navigacijsko ploščo integrirano +v seznam vsebine. S parametri lahko nastavimo širino plošče +(v našem primeru 22~mm) in njen položaj (na desni strani +glavnega besedila). Opcija \emph{hideothersubsections} prikaže naslove +poglavij in razdelke trenutnega poglavja. V primeru načinov +\verb|\mode<trans>| in \verb|\mode<handout>| ni nobenih +posebnih nastavitev, zato se pojavita v standardni privzeti obliki. + +Ukazi \verb|\title{}|, \verb|\author{}|, \verb|\institute{}|, +in \verb|\titlegraphic{}| nastavijo vsebino naslovne strani. Z dodatnimi +argumenti lahko pri ukazih \verb|\title[]{}| in \verb|\author[]{}| +podamo še verzijo naslova in imena avtorja, ki se prikazujeta na plošči +v temi \emph{Goettingen}. + +Naslovi in podnaslovi v plošči so narejeni z običajnimi +ukazi \verb|\section{}| in \verb|\subsection{}|, ki jih postavimo +\emph{izven} okolja \ei{frame}. + +Z majhnimi ikonami za navigacijo na dnu zaslona se lahko +premikamo skozi dokument. Pojav ikon je neodvisen od izbrane teme. + +Vsebino vsakega zaslona (ene prosojnice) moramo postaviti v okolje +\ei{frame}. Z dodatnim argumentom v poševnih oklepajih +(\verb|<| in \verb|>|) lahko zaslon izločimo iz enega izmed načinov +predstavitve, V zgledu se tako zaradi uporabljenega argumenta +\verb|<handout:0>| prva stran ne pojavi na izpiskih. + +Priporočljivo je, da naslov za vsako prosojnico nastavimo +ločeno od naslovne prosojnice. To naredimo z ukazom +\verb|\frametitle{}|. Če potrebujemo še podnaslov, lahko uporabimo +okolje \ei{block}, kot je prikazano v zgledu. +Bodite pozorni na to, da ukazi za razporejanje teksta v enote, kot +sta npr.~\verb|\section{}| in \verb|\subsection{}|, ne izpišejo +pravilnega izpisa na prosojnico. + +Z ukazom \verb|\pause|, ki je v zgledu uporabljen + v okolju \texttt{itemize}, lahko +prikažemo vrstice eno po eno. Za ostale uporabne učinke, ki jih +uporabljamo pri predstavitvah, si poglejte še delovanje ukazov \verb|\only|, \verb|\uncover|, \verb|\alt| in +\verb|\temporal|. Na številnih mestih lahko z dodatnimi argumenti +med poševnimi oklepaji še natančneje prilagodimo predstavitev našim +željam. + +Če želite dobiti dober pregled vseh možnosti, ki so na voljo v +razredu \texttt{beamer}, preberite dokumentacijo +\texttt{beameruserguide.pdf}. Paket se aktivno razvija, zato za zadnje informacije preverite +tudi njegovo domačo stram +\href{http://latex-beamer.sourceforge.net/}{http://latex-beamer.sourceforge.net/}. + + + +% Local Variables: +% TeX-master: "lshort2e" +% mode: latex +% mode: flyspell +% End: + + |