summaryrefslogtreecommitdiff
path: root/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex
diff options
context:
space:
mode:
Diffstat (limited to 'Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex')
-rw-r--r--Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex1049
1 files changed, 1049 insertions, 0 deletions
diff --git a/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex
new file mode 100644
index 00000000000..d27ab51c461
--- /dev/null
+++ b/Master/texmf-dist/doc/latex/lshort-slovenian/src/spec.tex
@@ -0,0 +1,1049 @@
+%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
+% Contents: Specialities of the LaTeX system
+% $Id: spec.tex,v 1.2 2003/03/19 20:57:47 oetiker Exp $
+%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
+
+\chapter{Posebnosti}
+\begin{intro}
+ Pri sestavljanju obsežnega dokumenta nam \LaTeX{} pomaga z nekaterimi posebnostmi
+ kot so npr. generiranje stvarnega kazala, urejanje seznama literature, in ostale
+ stvari. Podrobnejši opis vsega, kar se da narediti z \LaTeX{}om lahko
+ najdete v {\normalfont\manual{}} in {\normalfont \companion}.
+\end{intro}
+
+\section{Vključevanje EPS slik}\label{eps}
+Osnovna pripomočka v \LaTeX{}u za delo s plavajočimi objekti, kot so
+slike in tabele, sta okolji \texttt{figure} in \texttt{table}.
+
+Obstajajo različne možnosti za risanje preprostih \wii{slike}{slik} ali v
+osnovnem \LaTeX{}u ali pa s pomočjo kakšnega dodatnega paketa, nekaj
+od teh možnosti je predstavljenih v poglavju \ref{chap:graphics}.
+Še več
+informacij lahko poiščete v \companion{} in \manual{}.
+
+Preprostejši način za vključevanje slike v dokument je, da sliko narišemo s kakšnim izmed
+programov za risanje slik\footnote{npr. XFig, CorelDraw!, Freehand, Gnuplot, \ldots},
+potem pa dokončano sliko vključimo v dokument. Dodatni paketi za \LaTeX{} ponujajo
+različne možnosti za vključevanje slik, narejenih z drugimi programi. Mi bomo obravnavali le
+uporabo slik oblike \wi{Encapsulated PostScript} (EPS), saj gre za dokaj preprost in zelo razširjen
+grafični format. Če želimo uporabljati slike v EPS obliki, potem potrebujemo \wi{PostScript} tiskalnik\footnote{Druga
+ možnost je, da uporabimo program GhostScript,
+ ki je na voljo na
+ \texttt{CTAN:/tex-archive/support/ghostscript}. V Windows in OS/2 okolju lahko
+ uporabljamo tudi program GSview.}.
+
+Pripraven paket z dodatnimi ukazi za vključevanje slik je
+\pai{graphicx}, katerega avtor je D.~P.~Carlisle. Spada v družino paketov imenovano
+">graphics"<\footnote{\CTANref|macros/latex/required/graphics|}.
+
+Predpostavimo, da uporabljate sistem, kjer lahko izpisujete PostScript datoteke
+in da imate nameščen paket \textsf{graphicx}. Potem lahko sliko v dokument
+vključite z naslednjim postopkom:
+
+\begin{enumerate}
+\item Sliko shranite iz vašega programa za risanje v EPS
+ obliki.\footnote{Če vaš program ne omogoča shranjevanja v EPS obliki, si lahko pomagate s tem,
+ da namestite gonilnik za tiskalnik, ki tiska PostScipt (npr. Apple
+ LaserWriter), potem pa namesto tiskanja na ta tiskalnik izberete shranjevanje na datoteko. Z malce sreče
+ bo ta datoteka imela EPS obliko. Pazite na to, da EPS, ki ga želite vključiti, nima več kot eno stran.
+ }
+\item V preambuli dokumenta vključite paket \textsf{graphicx} z ukazom
+\begin{lscommand}
+\verb|\usepackage[|\emph{driver}\verb|]{graphicx}|
+\end{lscommand}
+kjer je \emph{driver} ime programa za konverzijo iz DVI v PostScript. Najpogostejši program za ta namen
+je \texttt{dvips}. Ime programa je obvezno potrebno podati, saj ne
+obstaja noben standard, po katerem
+se slike vključujejo v \TeX{}. Ker pozna ime programa \emph{driver}, lahko
+paket \textsf{graphicx} izbere pravilno metodo za vnos podatkov o sliki v \texttt{.dvi}~datoteko, tako da
+bo tiskalnik to razumel in pravilno vključil \texttt{.eps} datoteko.
+\item Z ukazom
+\begin{lscommand}
+\ci{includegraphics}\verb|[|\emph{opcija}=\emph{vrednost}, \ldots\verb|]{|\emph{file}\verb|}|
+\end{lscommand}
+vključimo datoteko \emph{file} v dokument. V neobveznem parametru lahko podamo
+z vejicami ločen seznam opcij in ustreznih vrednosti. Z opcijami lahko
+spremenimo širino, višino in rotacijo slike, ki jo vključujemo. Najpomembnejše opcije so
+naštete v tabeli~\ref{keyvals}.
+\end{enumerate}
+
+\begin{table}[htb]
+\caption{Ključne opcije za paket \textsf{graphicx}.}
+\label{keyvals}
+\begin{lined}{10cm}
+\begin{tabular}{@{}ll}
+\texttt{width}& sliko povečaj/zmanjšaj na predpisano širino\\
+\texttt{height}& sliko povečaj/zmanjšaj na predpisano širino\\
+\texttt{angle}& zavrti sliko za dani kot v pozitivni smeri\\
+\texttt{scale}& za dani faktor povečaj/zmanjšaj sliko\\
+\end{tabular}
+
+
+\bigskip
+\end{lined}
+\end{table}
+
+Naslednji primer bo razjasnil zadeve:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\begin{figure}
+\begin{center}
+\includegraphics[angle=90, width=0.5\textwidth]{test}
+\end{center}
+\end{figure}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+V tem primeru vključimo sliko shranjeno v datoteki \texttt{test.eps}. Sliko \emph{najprej} zavrtimo
+za 90 stopinj, \emph{nato} pa širino slike nastavimo na polovico širine standardnega odstavka.
+Razmerje med višino in širino ves čas ostaja nespremenjeno $1.0$, saj višina ni predpisana.
+Širino in višino lahko določimo tudi v absolutnih dimenzijah. Za več podatkov poglejte tabelo~\ref{units} na
+strani~\pageref{units}. Če želite izvedeti več kot v tem poglavju, potem -
+preberite \cite{graphics} in \cite{eps}.
+
+\section{Literatura}
+
+Seznam literature\index{seznam literature} sestavljamo v okolju \ei{thebibliography}.
+Vsak kos literature v seznamu se začne z
+\begin{lscommand}
+\ci{bibitem}\verb|{|\emph{oznaka}\verb|}|
+\end{lscommand}
+Parameter \emph{oznaka} se uporablja za citiranje knjige ali članka znotraj dokumenta z ukazom
+\begin{lscommand}
+\ci{cite}\verb|{|\emph{oznaka}\verb|}|
+\end{lscommand}
+Če ne uporabite argumenta \emph{oznaka}, je oštevilčenje del
+avtomatično. Dodatni parameter za
+ukazom \verb|\begin{thebibliography}| je maksimalna širina oznake literature. V naslednjem primeru tako \verb|{99}|
+za \LaTeX{} pomeni, da nobena oznaka literature ne bo širša od števila 99.
+\enlargethispage{2cm}
+\begin{example}
+Partl~\cite{pa} has
+proposed that \ldots
+\begin{thebibliography}{99}
+\bibitem{pa} H.~Partl:
+\emph{German \TeX},
+TUGboat Volume~9, Issue~1 (1988)
+\end{thebibliography}
+\end{example}
+
+\chaptermark{Posebnosti} % w need to fix the damage done by the
+ %bibliography example.
+\thispagestyle{fancyplain}
+
+Za večje projekte lahko uporabljate program Bib\TeX{}. Ta je vsebovan v večini
+distribucij \LaTeX{}a. Program omogoča vodenje baze celotnega seznama
+literature, iz katere lahko potegnemo reference, ki jih potrebujemo
+v članku. Bib\TeX{} generira sezname literature v skladu z
+različnimi predlogami, ki omogočajo izdelavo seznama literature
+na čisto poseben način.
+
+\section{Stvarno kazalo} \label{sec:indexing}
+Zelo uporaben del številnih knjig je \wi{stvarno kazalo}. V \LaTeX{}u
+lahko s pomožnim programom \texttt{makeindex}\footnote{Na sistemih, ki ne podpirajo imen datotek,
+ daljših od 8 črk, se program lahko imenuje \texttt{makeidx}.}, prav enostavno sestavimo
+ stvarno kazalo. V teh navodilih bomo razložili osnovne ukaze za izdelavo stvarnega kazala,
+ več podrobnosti pa lahko najdete v \companion. \index{makeindex program} \index{makeidx paket}
+
+Da vključimo sestavljanje stvarnega kazala v \LaTeX{}u, moramo v preambuli dokumenta
+naložiti paket \pai{makeidx} z ukazom:
+\begin{lscommand}
+\verb|\usepackage{makeidx}|
+\end{lscommand}
+\noindent in z ukazom
+\begin{lscommand}
+ \ci{makeindex}
+\end{lscommand}
+\noindent vključiti ukaze za sprotno beleženje podatkov za stvarno kazalo na posebno datoteko.
+
+Stvarno kazalo sestavljamo z ukazom
+\begin{lscommand}
+ \ci{index}\verb|{|\emph{geslo}\verb|}|
+\end{lscommand}
+\noindent kjer je \emph{geslo} podatek za stvarno kazalo. Ta ukaz uporabimo na vseh mestih
+v dokumentu, na katere želimo, da kaže stvarno kazalo. Tabela~\ref{index} na različnih primerih
+pojasnjuje, kako vnašamo argument \emph{geslo}.
+
+\begin{table}[!tp]
+\caption{Zgledi vnosa gesla za stvarno kazalo.}
+\label{index}
+\begin{center}
+\begin{tabular}{@{}lll@{}}
+ \textbf{Zgled} &\textbf{V kazalu} &\textbf{Komentar}\\\hline
+ \rule{0pt}{1.05em}\verb|\index{hello}| &hello, 1 &Navaden vnos\\
+\verb|\index{hello!Peter}| &\hspace*{2ex}Peter, 3 &Podgeslo gesla `hello'\\
+\verb|\index{Sam@\textsl{Sam}}| &\textsl{Sam}, 2& Formatiran vnos\\
+\verb|\index{Lin@\textbf{Lin}}| &\textbf{Lin}, 7& Formatiran vnos\\
+\verb.\index{Jenny|textbf}. &Jenny, \textbf{3}& Formatirana oznaka strani\\
+\verb.\index{Joe|textit}. &Joe, \textit{5}& Formatirana oznaka strani
+\end{tabular}
+\end{center}
+\end{table}
+
+
+Ko \LaTeX{} prevaja vhodno datoteko, ukaz \verb|\index| ustrezno geslo skupaj
+s številko strani izpiše na posebno datoteko. Ta datoteko ima enako ime kot
+vhodna datoteka, a drugačno končnico (\verb|.idx|). To
+\texttt{.idx} datoteko moramo potem obdelati s programom \texttt{makeindex}.
+Ustrezni ukaz v ukazni vrstici je
+\begin{lscommand}
+ \texttt{makeindex} \emph{file}
+\end{lscommand}
+kjer je \emph{file} ime vhodne datoteke za \LaTeX{}.
+Program \texttt{makeindex} združi enaka gesla za stvarno kazalo, gesla uredi po abecedi in zgradi datoteko
+z enakim imenom, a tokrat s končnico \texttt{.ind}, kjer so urejena gesla za stvarno kazalo. Sedaj se pri novem prevajanju
+vhodne datoteke to stvarno kazalo na \texttt{.ind} datoteki vključi na tistem mestu, kjer \LaTeX{} najde ukaz
+\begin{lscommand}
+ \ci{printindex}
+\end{lscommand}
+
+Datoteka \texttt{.ind} ima npr. obliko
+\begin{verbatim}
+ \begin{theindex}
+ \item matrika 10,20
+ \subitem simetrična 15
+ \subsubitem pozitivno definitna 16
+ \subitem trikotna 17
+ \indexspace
+ \item vektor 7,17
+ \end{theindex}
+\end{verbatim}
+Stvarno kazalo lahko s popravljanjem \texttt{.ind} datoteke tudi ročno popravimo ali sestavimo. Na voljo
+imamo ukaze \verb|\item|, \verb|\subitem|, \verb|\subsubitem| in \verb|\indexspace|. To še posebno pride
+v poštev pri slovenščini, saj program \texttt{makeindex} šumnikov ne uredi pravilno. Pred zadnjim izpisom
+moramo zato vedno ročno pregledati datoteko s stvarnim kazalom, da bo pravilno urejena.
+
+Paket \pai{showidx}, ki je priložen \LaTeXe{}, izpiše vsa gesla za stvarno kazalo na mestih, kjer je ukaz
+\verb|\index|,
+na levem robu teksta. To nam pri korekturah močno olajša preverjanje vsebine stvarnega kazala.
+
+
+Bodite pozorni na to, da lahko ukaz \ci{index} vpliva na videz vašega dokumenta, če ga ne uporabljate pazljivo.
+
+\begin{example}
+Moje geslo \index{geslo}. To ni isto
+kot geslo\index{geslo}. Poglejte
+položaje pik na koncu stavkov.
+\end{example}
+
+\section{Prilagojene glave strani}
+\label{sec:fancy}
+
+Paket \pai{fancyhdr}\footnote{Dosegljiv na
+ \texttt{CTAN:/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/fancyhdr}.}, ki ga je napisal
+Piet van Oostrum, doda \LaTeX{}u nekaj preprostih ukazov, s katerimi lahko
+spremenimo glave in dna strani v svojih dokumentih. Primer možne uporabe tega
+paketa lahko vidite na vrhu te strani.
+
+\begin{figure}[!htbp]
+\begin{lined}{\textwidth}
+\begin{verbatim}
+\documentclass{book}
+\usepackage{fancyhdr}
+\pagestyle{fancy}
+% s tem poskrbimo, da so naslovi poglavij in razdelkov
+% zapisani z malimi črkami.
+\renewcommand{\chaptermark}[1]{\markboth{#1}{}}
+\renewcommand{\sectionmark}[1]{\markright{\thesection\ #1}}
+\fancyhf{} % zbrišemo trenutne nastavitve za header in footer
+\fancyhead[LE,RO]{\bfseries\thepage}
+\fancyhead[LO]{\bfseries\rightmark}
+\fancyhead[RE]{\bfseries\leftmark}
+\renewcommand{\headrulewidth}{0.5pt}
+\renewcommand{\footrulewidth}{0pt}
+\addtolength{\headheight}{0.5pt} % presledek za črto
+\fancypagestyle{plain}{%
+ \fancyhead{} % na straneh brez številk ni glave
+ \renewcommand{\headrulewidth}{0pt} % in črte
+}
+\end{verbatim}
+\end{lined}
+\caption{Zgled uporabe paketa \pai{fancyhdr}.} \label{fancyhdr}
+\end{figure}
+
+Pri prilagajanju glave in dna strani je ponavadi zapleteno vanje vključiti
+stvari, kot so npr.~trenutni naslov poglavja in razdelka. V \LaTeX{}u
+to dosežemo z dvostopenjskim pristopom. V definiciji glave (header) in dna (footer)
+uporabimo ukaza \ci{rightmark} in \ci{leftmark}, ki predstavljata
+trenutni naslov razdelka oziroma poglavja.
+Vrednosti teh dveh ukazov se avtomatično
+spremenita vsakič ko \LaTeX{} naleti na ukaz za nov razdelek ali novo poglavje.
+
+Da je stvar še bolj prilagodljiva, ukaz \verb|\chapter| in sorodni ukazi
+ne definirajo znova samih ukazov \ci{rightmark} in \ci{leftmark}, temveč kličejo ukaze
+\ci{chaptermark}, \ci{sectionmark} ali
+\ci{subsectionmark}, ki so potem zadolženi za to, da
+ponovno definirajo ukaza \ci{rightmark}
+in \ci{leftmark}.
+
+Torej, če želite spremeniti videz naslova poglavja v glavi, je
+najpreprosteje
+na novo definirati ukaz \ci{chaptermark}. \cih{sectionmark}\cih{subsectionmark}
+
+Slika~\ref{fancyhdr} prikazuje možne nastavitve paketa \pai{fancyhdr},
+s katerimi glave in dna dobijo tak videz, kot ga imajo v tej knjigi.
+V vsakem primeru pa vam priporočam, da si pogledate še dokumentacijo
+za paket \pai{fancyhdr}.
+
+\section{Paket verbatim}
+
+V tej knjigi smo že razložili, kako deluje \emph{okolje} \ei{verbatim}.
+V tem razdelku pa se bomo naučili uporabljati
+\emph{paket} \pai{verbatim}. Paket \pai{verbatim} je v bistvu
+ponovna implementacija okolja \ei{verbatim}, ki pa odpravi nekatere
+omejitve originalnega okolja \ei{verbatim}. Samo po sebi to ni tako spektakularno,
+razlog, da to omenjamo, pa je nova uporabnost, ki jo imamo v paketu \pai{verbatim}
+z ukazom
+\begin{lscommand}
+\ci{verbatiminput}\verb|{|\emph{datoteka}\verb|}|
+\end{lscommand}
+
+\noindent ki v dokument iz navedene datoteke vključi navaden ASCII tekst tako,
+kot če bi ga vnesli v okolju \ei{verbatim}.
+
+Ker je paket \pai{verbatim} del svežnja `tools', bi moral biti nameščen tudi na vašem sistemu.
+Več informacij o paketu lahko dobite v \cite{verbatim}.
+
+\section{Prenos in namestitev dodatnih \LaTeX{} paketov}\label{sec:Packages}
+
+Večina namestitev \LaTeX{}a vključuje veliko dodatnih paketov,
+še veliko več pa jih je na voljo na internetu. Glavni naslov, kje lahko iščemo dodatne pakete je
+CTAN (\verb|http://www.ctan.org/|).
+
+Paketi, kot npr.~\pai{geometry}, \pai{hyphenat} in ostali, so
+tipično sestavljeni iz dveh datotek: prva ima končnico
+\texttt{.ins}, druga pa končnico \texttt{.dtx}. Pogosto je zraven priložena
+še datoteka \texttt{readme.txt} s kratkim opisom paketa in navodili.
+Pred namestitvijo je potrebno to datoteko obvezno prebrati.
+
+Kakorkoli že, ko enkrat na svoj računalnik prenesete datoteki \texttt{.dtx} in \texttt{.ins},
+ju morate še vedno prevesti tako da bo (a) vaše
+\TeX\ okolje spoznalo nov paket in (b) da boste dobili dokumentacijo.
+Prvi del naredimo takole:
+
+\begin{enumerate}
+\item Poženemo \LaTeX{} na datoteki \texttt{.ins}. Na ta način izluščimo
+ datoteko \texttt{.sty}.
+\item Datoteko \texttt{.sty} je potrebno prestaviti na mesto, kjer jo bo \LaTeX{} našel. Ponavadi je to
+podimenik \texttt{\ldots$\backslash$\emph{localtexmf}$\backslash$tex$\backslash$latex}.
+
+\item Osvežimo \LaTeX{}ovo bazo podatkov o imenih datotek. To je odvisno od distribucije
+ \LaTeX{}a: teTeX, fpTeX -- \texttt{texhash}; web2c -- \texttt{maktexlsr};
+ MikTeX -- \texttt{initexmf -update-fndb} ali pa uporabimo
+ grafični vmesnik.\footnote{Npr.~če uporabljamo MikTeX v Windows okolju,
+ potem poženemo program MikTeX Options in na prvi strani pritisnemo
+ gumb Refresh now.}
+\end{enumerate}
+
+\noindent Sedaj lahko iz datoteke \texttt{.dtx} izluščimo dokumentacijo:
+
+\begin{enumerate}
+\item Poženemo \LaTeX\ na datoteki \texttt{.dtx}. To naredi
+ \texttt{.dvi} datoteko. Da bodo vse reference pravilne, je potrebno \LaTeX\
+ pognati več kot enkrat.
+\item Pogledamo, če je \LaTeX\ med ostalimi datotekami, ki so nastale, naredil tudi datoteko \texttt{.idx} .
+ Če te datoteke ni, gremo lahko na korak~\ref{step:final}.
+\item Narediti moramo stvarno kazalo z ukazom:\\
+ \fbox{\texttt{makeindex -s gind.ist \textit{ime}}}\\
+ (kjer \textit{ime} pomeni ime glavnega dokumenta brez končnice).
+ \item Še enkrat poženemo \LaTeX\ na \texttt{.dtx}. \label{step:next}
+
+\item Ne nazadnje, da bo branje navodil udobnejše, se splača narediti \texttt{.ps} ali \texttt{.pdf}
+ datoteko.\label{step:final}
+
+\end{enumerate}
+
+V nekaterih primerih \LaTeX{} naredi tudi datoteko \texttt{.glo} s
+slovarjem (glossary). V tem primeru med korakoma~\ref{step:next} in~\ref{step:final}
+v ukazni vrstici poženemo:
+
+\noindent\texttt{makeindex -s gglo.ist -o \textit{ime}.gls \textit{ime}.glo}
+
+\noindent Preden gremo na korak~\ref{step:final} moramo še zadnjič pognati
+\LaTeX\ na \texttt{.dtx} datoteki.
+
+
+%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
+% Contents: Chapter on pdfLaTeX
+% French original by Daniel Flipo 14/07/2004
+%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
+
+\section{Uporaba orodja pdf\LaTeX} \label{sec:pdftex}\index{PDF}
+\secby{Daniel Flipo}{Daniel.Flipo@univ-lille1.fr}%
+PDF (Portable Document Format) je \wii{hipertekst}{hipertekstovni} format
+za dokumente. Podobno, kot na internetnih straneh, so lahko nekatere
+besede v dokumentu označene kot hiperpovezave, ki kažejo ali na
+druga mesta v dokumentu ali pa celo na druge dokumente. Če kliknemo
+na tako hiperpovezavo se znajdemo na drugi strani povezave.
+V okviru \LaTeX{}a vse pojavitve ukazov
+\ci{ref} in \ci{pageref} avtomatično postanejo hiperpovezave. Poleg tega se
+to avtomatično zgodi tudi s stvarnim kazalom, kazalom, in ostalimi
+podobnimi strukturami, ki se vse spremenijo v kolekcije hiperpovezav.
+
+Večina strani na internetu je zapisanih v obliki HTML \emph{(HyperText
+ Markup Language)}. Ta format ima dve pomembni slabosti za zapisovanje
+znanstvenih dokumentov:
+\begin{enumerate}
+\item Vključevanje matematičnih formul v HTML dokumente v splošnem ni
+ podprto. Sicer res za to obstaja standard, a ga večina brskalnikov
+ ne podpira oziroma nimajo vseh potrebnih pisav.
+\item Izpisovanje HTML dokumentov je sicer možno, a se izpisi, dobljeni na
+ različnih operacijskih sistemih oziroma različnih brskalnikih, lahko
+ dokaj razlikujejo. Dobljeni rezultati so daleč od kvalitete, na katero
+ smo se navadili pri uporabi \LaTeX{}a.
+\end{enumerate}
+
+
+V preteklosti je bilo kar nekaj poskusov kreiranja prevajalnika iz
+\LaTeX{}a v HTML. Nekaj jih je bilo dokaj uspešnih v smislu da je
+z njimi možno narediti veljavne internetne strani iz standardnih
+\LaTeX{} vhodnih datotek. Toda vsi takšni prevajalniki ubirajo bližnjice,
+da dokončajo delo. Kakor hitro začnemo uporabljati zapletenejša
+orodja v \LaTeX{}u ali dodatne pakete, imajo težave. Tako so se avtorji,
+ki so želeli tudi pri objavi na internetu zadržati kvaliteten videz
+svojih dokumentov, obrnili na PDF, ki ohranja videz dokumentov in
+dovoljuje navigacijo s hiperpovezavami. Večina sodobnih brskalnikov
+ima že vključeno podporo za direkten prikaz PDF dokumentov s pomočjo
+ustreznih dodatnih programov, kot je npr.~Adobe Reader.
+
+
+
+Čeprav skoraj za vsako računalniško okolje obstajajo pregledovalniki
+DVI in PS datotek, sta pregledovalnika PDF datotek \wi{Adobe Reader} in \wi{Xpdf} še bolj razširjena. Tako so dokumenti, ki so na voljo tudi
+v PDF obliki, na voljo večjemu številu potencialnih bralcev.
+
+\subsection{PDF dokumenti za svetovni splet}
+
+Kreiranje PDF datoteke iz \LaTeX{} vhodnega dokumenta je zelo enostavno,
+saj imamo na voljo program pdf\TeX{}, ki ga je razvil
+H\`an~Th\'{\^e}~Th\`anh. pdf\TeX{} naredi PDF datoteko podobno tako
+kot \TeX{} naredi DVI. Obstaja tudi pdf\LaTeX{}, ki naredi
+PDF datoteko iz \LaTeX{} vhodnega dokumenta. \index{pdftex@pdf\TeX}\index{pdftex@pdf\LaTeX}
+
+Tako pdf\TeX{} kot pdf\LaTeX{} se avtomatično namestita v večini
+sodobnih \TeX{} distribucij, kot so te\TeX{}, fp\TeX{},
+Mik\TeX, \TeX{}Live in CMac\TeX{}.
+
+Če želimo namesto DVI narediti PDF dokument,
+potem je dovolj pri prevajanju zamenjati ukaz
+\texttt{latex file.tex} z ukazom
+\texttt{pdflatex file.tex}. Na sistemih, kjer se \LaTeX{}
+ne poganja iz vhodne vrstice, je potrebno poiskati pravi gumb v
+\TeX{}ControlCenter.
+
+V \LaTeX{}u lahko definiramo velikost strani
+z dodatnim argumentom pri klicu ukaza
+\verb|\documentclass|, npr.~z \texttt{a4paper} ali
+\texttt{letterpaper}. To deluje tudi v pdf\LaTeX{}u, toda poleg
+tega mora pdf\TeX{} poznati tudi fizične mere papirja,
+da lahko določi fizične mere strani v PDF datoteki.
+\index{velikost strani}
+Če uporabljate paket
+\pai{hyperref} (poglejte stran \pageref{ssec:pdfhyperref}), potem
+se velikost strani samodejno prilagodi. Sicer pa moramo to narediti sami,
+tako da v preambulo dokumenta vključimo naslednje vrstice:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\pdfpagewidth=\paperwidth
+\pdfpageheight=\paperheight
+\end{verbatim}
+\end{code}
+
+V naslednjem razdelku bomo podrobneje razložili razliko med
+navadnim \LaTeX{}om in pdf\LaTeX{}om. Glavne razlike so
+na naslednjih področjih: uporabljene pisave,
+oblika slik, ki jih lahko vključimo in ročna
+konfiguracija povezav.
+
+
+%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
+
+\subsection{Pisave}
+
+\wi{pdf\LaTeX} zna delati z širokim naborom pisav
+(PK bitnimi pisavami, TrueType,
+\PSi{} Type~1,\dots) s tem da normalna \LaTeX{}ova pisava,
+bitna PK pisava, zgleda zelo grdo ko dokument odpremo s programom
+Adobe Reader. Če želimo narediti dokumente, ki bodo zgledali lepo,
+je najbolje uporabljati izključno pisavo \PSi{} Type 1. \emph{Sodobne
+namestitve TeXa imajo že nastavljene parametre tako, da se
+to zgodi samodejno. Najbolje je preveriti. Če deluje, potem lahko preskočite
+celoten razdelek.}
+
+
+\PSi{} Type 1 implementacijo pisav Computer Modern in AMSFonts
+so pripravili pri Blue Sky Research and Y\&Y, Inc., ki so potem pravice
+prenesli na AMS (American Mathematical Society). Pisave so bile
+javno objavljene leta 1997 in so trenutno del vseh distribucij \TeX{}a.
+
+Toda, če uporabljate \LaTeX{} za pisanje dokumentov v jezikih,
+različnih od angleščine, potem najbrž želite uporabljati pisavo EC, LH, ali CB (preberi razpravo o pisavi \texttt{OT1} na strani~\pageref{OT1}).
+Vladimir Volovich je pripravil paket cm-super pisav, ki pokriva
+celotne pisave EC/TC, EC Concrete, EC Bright in LH. Na voljo je
+na \texttt{CTAN:/fonts/ps-type1/cm-super} in je vključen v
+\TeX{}Live7 in Mik\TeX. Podobno je type~1 CB grška pisava, ki jo je pripravil
+Apostolos Syropoulos, na voljo na \texttt{CTAN:/tex-archive/fonts/greek/cb}.
+Na žalost obe omenjeni seriji pisav nista tako kvalitetni
+kot pisave Type 1 CM, ki so jih pripravili pri Blue Sky/Y\&Y, saj so
+pisave avtomatično rasterizirane, pri Type 1 CM pa je bilo to narejeno ročno,
+da je vsak znak optimalen. Čeprav dokumenti vseeno ne zgledajo tako lepo
+kot tisti, ki uporabljajo Type 1 CM pisave, dobimo na zaslonih z veliko
+ločljivostjo rezultate, ki so identični uporabi originalnih bitnih
+EC/LH/CB pisav.
+
+Če pišemo dokumente v jeziku, ki uporablja latinico, imamo še nekaj
+dodatnih možnosti.
+\begin{itemize}
+\item Lahko uporabimo paket \pai{aeguill}, kar naj bi pomenilo
+ \emph{skoraj evropski Computern Modern z dvojnimi srednjimi narekovaji} oz.
+ \emph{Almost European Computer Modern with Guillemets}. V preambulo
+ dokumenta moramo vstaviti
+ vrstico \verb+\usepackage{aeguill}+\paih{aeguill} in namesto
+ EC pisav potem uporabljamo virtualne AE pisave.
+\item Alternativno lahko uporabljamo paket \pai{mltex}, toda to deluje
+ le v primeru, ko je bil pdf\TeX{} preveden z opcijo \wi{mltex}.
+\end{itemize}
+AE virtualna pisava, prav tako pa tudi sistem {Ml\TeX}, prepriča \TeX{},
+da ima na voljo pisavo s polnim naborom 256 znakov. To naredi tako,
+da manjkajoče znake kreira iz znakov CM pisave in jih preuredi v EC vrstnem
+redu. Tako lahko uporabljamo odlične Type 1 CM pisave, ki so na voljo na večini
+sistemov. Ker je pisava sedaj v kodiranju T1, bo deljenje delovalo pravilno za
+evropske jezike, ki uporabljajo latinico. Edina slabost tega pristopa je,
+da virtualni AE znaki ne delujejo s funkcijo \texttt{Find} v programu
+Adobe Reader, kar pomeni, da v končni PDF datoteki pri iskanju ne moremo uporabiti besed s šumniki.
+
+%For the Russian language a similar solution is to use C1 virtual fonts
+%available at \texttt{ftp://ftp.vsu.ru/pub/tex/font-packs/c1fonts}.
+%These fonts combine the standard CM type~1
+%fonts from Bluesky collection and CMCYR type~1 fonts from Paradissa and
+%BaKoMa collection, all available on CTAN. Because Paradissa fonts
+%contain only Russian letters, C1 fonts are
+%missing other Cyrillic glyphs.
+
+Še ena rešitev je, da preklopimo na ostale
+\PSi{} Type~1 pisave. Pravzaprav jih je nekaj celo vključenih v vsaki
+kopiji programa Adobe Reader. Ker imajo te pisave
+drugačne velikosti znakov, se videz dokumenta spremeni. V splošnem
+te druge pisave uporabljajo večje presledke kot CM pisave, ki so glede
+presledkov zelo ekonomične pri porabi prostora. Spremeni se tudi vizualni
+videz dokumenta, saj pisave Times, Helvetica in
+Courier (glavni kandidati za uporabo pri zamenjavi) niso bile
+razvite tako, da bi lahko v sožitju nastopale v istem dokumentu.
+
+V ta namen sta že pripravljeni dve množici pisav:
+\pai{pxfonts}, ki temelji na pisavi \emph{Palatino} in paket
+\pai{txfonts}, ki temelji na pisavi \emph{Times}. Za uporabo je dovolj v
+preambulo dokumenta vstaviti naslednje vrstice:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage[T1]{fontenc}
+\usepackage{pxfonts}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+
+Pozor: ko prevedete vašo vhodno datoteko, lahko
+v \texttt{.log} datoteki najdete vrstice v stilu
+\begin{verbatim}
+Warning: pdftex (file eurmo10): Font eur... not found
+\end{verbatim}
+Te vrstice pomenijo, da nekatere pisave, ki smo jih uporabili v našem dokumentu,
+manjkajo. Te napake moramo odpraviti, sicer se lahko zgodi, da se
+v končnem PDF dokumentu
+\emph{sploh ne prikažejo strani z manjkajočimi znaki}.
+
+
+Kot vidite, se je mnogo ljudi obremenjevalo s pisavami, še posebno s tem,
+da ni nobene EC pisave, ki bi bila iste kvalitete kot CM Type~1 pisava.
+Pred kratkim se je pojavila nova množica visoko kvalitetnih pisav,
+ki se imenuje Latin Modern (LM). Ta je končala to nesrečno zgodbo.
+Če imate sodobno namestitev \TeX{}a, je velika verjetnost,
+da imate nameščene tudi LM pisave. V tem primeru moramo v
+preambulo dokumenta dodati
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage{lmodern}
+\usepackage[T1]{fontenc}
+\usepackage{textcomp}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+in dobili bomo odlične PDF dokumente, kjer so podprti vsi
+znaki iz latinice.
+
+
+\subsection{Uporaba zunanjih slik}
+\label{ssec:pdfgraph}
+
+Za vključevanje zunanjih slik v dokument je najbolje uporabiti
+paket \pai{graphicx} (poglejte tudi stran~\pageref{eps}).
+Če uporabimo posebno opcijo za \emph{gonilnik}
+\texttt{pdftex}, bo paket
+deloval tudi s pdf\LaTeX{}om:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage[pdftex]{color,graphicx}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+V zgornjem primeru smo vključili tudi opcijo \texttt{color}, saj je
+povsem naravno, da v dokumentih, ki jih prikazujemo na spletu,
+uporabljamo tudi barve.
+
+To je bila dobra novica. Slaba novica je, da slike v \EPSi{}
+formatu ne delujejo s Pdf\LaTeX{}om. Če ne definiramo končnice
+datotek z ukazom \ci{includegraphics}, potem \pai{graphicx} sam išče
+ustrezne datoteke, pri čemer uporablja nastavitve izbranega gonilnika.
+V primeru \texttt{pdftex} so to formati \texttt{.png}, \texttt{.pdf}, \texttt{.jpg} in \texttt{.mps} (
+\MP\index{metapost@\MP})---\emph{ne pa tudi} \texttt{.eps}.
+
+Preprosta rešitev te težave je, da vse EPS datoteke pretvorimo
+v PDF obliko s pomočjo pomožnega programa \texttt{epstopdf}, ki se
+nahaja na številnih sistemih.
+Za vektorske slike je to dobra rešitev. Za bitne slike
+(fotografije, skenirani dokumenti) pa to ni idealno, saj
+PDF format podpira vključitev PNG in JPEG slik. PNG je
+dobra izbira za slike z zaslona in ostale slike z malo barvami,
+JPEG pa je dober za fotografije, saj ne porabi
+veliko prostora.
+
+Včasih je tudi praktično, da določene geometrične oblike ne narišemo,
+temveč jo opišemo s posebnim ukaznim jezikom, kot je
+npr.~\MP\index{metapost@\MP}, ki je na voljo v večini
+distribucij \TeX{}a, priložen pa mu je zelo obsežen priročnik.
+
+\subsection{Hipertekstovne povezave}
+\label{ssec:pdfhyperref}
+
+Paket \pai{hyperref} poskrbi za to, da se vse interne reference znotraj
+dokumenta spremenijo v hiperpovezave. Da to deluje kot je treba,
+je potrebno malo čarovnije, zato moramo postaviti
+\verb+\usepackage[pdftex]{hyperref}+ kot \emph{zadnji} ukaz v
+preambuli našega dokumenta.
+
+Na voljo je mnogo opcij, s katerimi nastavimo obnašanje
+paketa \pai{hyperref}: Podamo jih
+\begin{itemize}
+\item bodisi v obliki z vejicami ločenega seznama za opcijo
+\texttt{pdftex} v \\
+ \verb+\usepackage[pdftex]{hyperref}+
+\item ali v obliki posameznih vrstic z ukazom
+ \verb+\hypersetup{+\emph{options}\verb+}+.
+\end{itemize}
+
+Edina zares obvezna opcija je \texttt{pdftex}; ostale so
+neobvezne in z njimi lahko spreminjamo privzeto obnašanje paketa
+\pai{hyperref}\footnote{Pomembno je omeniti, da paket \pai{hyperref}
+ni omejen le na pdf\TeX{}. Lahko ga uporabimo tudi za to, da v DVI izhodno datoteko, dobljeno z normalnim \LaTeX{}om, vključimo
+še specifične PDF informacije. Te se potem zapišejo v PS datoteko ki jo kreiramo
+s programom \texttt{dvips} in jih na koncu uporabi program Adobe
+Distiller, če ga uporabimo, da nam PS datoteke spremeni v PDF.} V naslednjem
+seznamu so privzete vrednosti zapisane s pokončno pisavo:
+
+\begin{flushleft}
+\begin{description}
+ \item [\texttt{bookmarks (=true,\textit{false})}] Ali naj se med prikazom
+dokumenta levo prikaže seznam zaznamkov
+ \item [\texttt{unicode (=false,\textit{true})}] ali je v
+zaznamkih programa Adobe Reader možno uporabljati znake, ki ne spadajo v latinico
+ \item [\texttt{pdftoolbar (=true,\textit{false})}] ali naj se prikaže oz.~skrije orodna vrstica v programu Adobe Reader
+ \item [\texttt{pdfmenubar (=true,\textit{false})}] ali naj se prikaže oz.~skrije menu programa Adobe Reader
+ \item [\texttt{pdffitwindow (=true,\textit{false})}] nastavi
+osnovno povečavo PDF, ko odpremo dokument
+ \item [\texttt{pdftitle (=\{text\})}] nastavi naslov ki se prikaže v oknu \texttt{Document Info} v Adobe Readerju
+ \item [\texttt{pdfauthor (=\{text\})}] ime avtorja dokumenta
+ \item [\texttt{pdfnewwindow (=true,\textit{false})}] ali naj se odpre
+novo okno kadar povezava kaže izven izbranega dokumenta
+ \item [\texttt{colorlinks (=false,\textit{true})}] ali naj bodo vse
+povezave uokvirjene z barvnimi okvirji (\texttt{false}) ali naj bo
+pobarvan tekst povezave
+ (\texttt{true}). Barvo povezav lahko nastavimo z naslednjimi
+opcijami (prikazane so le privzete barve):
+ \begin{description}
+ \item [\texttt{linkcolor (=red)}] barva notranje povezave
+ (razdelek, stran, itd.),
+ \item [\texttt{citecolor (=green)}] citat (povezava na
+ seznam literature)
+ \item [\texttt{filecolor (=magenta)}] barva povezave na datoteko
+ \item [\texttt{urlcolor (=cyan)}] barva URL
+ povezave (e-pošta, strani na splet)
+ \end{description}
+\end{description}
+\end{flushleft}
+
+Če smo zadovoljni s privzetimi vrednostmi, uporabimo le
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage[pdftex]{hyperref}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+
+Če želimo imeti odprt seznam zaznamkov in povezave v barvah
+(vrednosti \texttt{=true} ni obvezno pisati):
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage[pdftex,bookmarks,colorlinks]{hyperref}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+
+Kadar kreiramo PDF dokumente, ki jih bomo na koncu natisnili, pobarvane
+povezave niso najbolj primerne, saj bodo v končnem črno-belem izpisu sive in težko razvidne. Uporabimo lahko barvne okvirje, ki se ne natisnejo
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage{hyperref}
+\hypersetup{colorlinks=false}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+\noindent ali pa so vse povezave črne:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage{hyperref}
+\hypersetup{colorlinks,%
+ citecolor=black,%
+ filecolor=black,%
+ linkcolor=black,%
+ urlcolor=black,%
+ pdftex}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+
+Kadar želimo podati podatke za razdelek
+ \texttt{Document Info} v PDF datoteki:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\usepackage[pdfauthor={Pierre Desproges},%
+ pdftitle={Des femmes qui tombent},%
+ pdftex]{hyperref}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+
+\vspace{\baselineskip}
+
+Poleg avtomatičnih hiperpovezav med referencami, je možno vključiti tudi
+eksplicitne povezave z ukazom
+\begin{lscommand}
+\ci{href}\verb|{|\emph{url}\verb|}{|\emph{text}\verb|}|
+\end{lscommand}
+
+Naslednji stavek
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+The \href{http://www.ctan.org}{CTAN} website.
+\end{verbatim}
+\end{code}
+v izhodni datoteki prikaže ">\href{http://www.ctan.org}{CTAN}"<;
+klik na besedo ">\textcolor{magenta}{CTAN}"<
+pa nas pripelje na spletno stran CTAN.
+
+Kadar povezava ne kaže na spletno mesto temveč na lokalno datoteko,
+lahko uporabimo ukaz \ci{href} v obliki:
+\begin{verbatim}
+ Celotna navodila so \href{manual.pdf}{tukaj}
+\end{verbatim}
+ki prikaže tekst "> Celotna navodila so \textcolor{cyan}{tukaj}"<.
+Če kliknemo na besedo
+">\textcolor{cyan}{tukaj}"<
+se odpre datoteka \texttt{manual.pdf}. (Ime datoteke je podano
+relativno glede na lokacijo trenutnega dokumenta).
+
+Avtor članka bi mogoče rad, da bi mu bralci lahko preprosto poslali
+elektronsko pošto kar tako, da bi kliknili na pravo mesto v dokumentu.
+To lahko dosežemo z uporabo ukaza \ci{href} znotraj ukaza \ci{author}
+na naslovni strani dokumenta:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\author{Bor Plestenjak $<$
+ \href{mailto:bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}%
+ {bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}$>$
+\end{verbatim}
+\end{code}
+Bodite pozorni na to, da sem povezavo vstavil tako,
+da se elektronski naslov ne pojavi samo v povezavi temveč tudi na
+sami strani. To sem naredil zato, ker bi povezava\\
+\verb+\href{mailto:bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}{Bor Plestenjak}+\\
+delovala dobro znotraj Adobe Readerja, ko pa bi stran natisnili,
+povezava ne bi bila več vidna.
+
+\subsection{Težave s povezavami}
+
+Pri prevajanju lahko dobita sporočila podobna naslednjemu:
+\begin{verbatim}
+! pdfTeX warning (ext4): destination with the same
+ identifier (name{page.1}) has been already used,
+ duplicate ignored
+\end{verbatim}
+To se zgodi, kadar se števec ponovno postavi na začetek,
+npr.~ko uporabite ukaz \ci{mainmatter}, ki je na boljo v razredu
+\texttt{book}. Ta ukaz nastavi števce strani na~1 pred prvim poglavjem
+v knjigi. Toda, ker je v uvodu knjige tudi stran s številko~1, vse
+povezave na ">stran 1"< niso več enolične in zato se pojavi
+sporočilo ">\verb+duplicate+ has been \verb+ignored+."<
+
+Protiukrep je, da med opcije paketa \pai{hyperref} vstavimo \texttt{plainpages=false}. To na žalost pomaga le pri števcih strani. Še bolj
+radikalna rešitev je, da uporabimo opcijo
+\texttt{hypertexnames=false}, toda to bo povzročilo, da povezave na strani
+v stvarnem kazalu ne bodo več delovale.
+
+\subsection{Težave z zaznamki}
+
+Besedilo v zaznamkih ne zgleda vedno tako, kot bi pričakovali. Ker so
+zaznamki le ">navadno besedilo,"< je za zaznamke na voljo manj
+črk in znakov kot za normalna besedila v \LaTeX{}u.
+\pai{Hyperref} bo normalno zaznal tovrstne težave in izpisal
+opozorilo:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+Package hyperref Warning:
+Token not allowed in a PDFDocEncoded string:
+\end{verbatim}
+\end{code}
+Ta problem lahko obidemo tako, da
+za zaznamek podamo navadno besedilo, ki nadomesti problematičen
+tekst:
+\begin{lscommand}
+\ci{texorpdfstring}\verb|{|\emph{\TeX{} tekst}\verb|}{|\emph{tekst za zaznamek}\verb|}|
+\end{lscommand}
+
+Matematični izrazi so idealni kandidati za tovrstne težave:
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\section{\texorpdfstring{$E=mc^2$}%
+ {E=mc^2}}
+\end{verbatim}
+\end{code}
+naredi iz \verb+\section{$E=mc^2$}+ zaznamek ">E=mc2"<.
+
+Tudi sprememba barve pisave se ne razume najbolje z zaznamki:
+\begin{code}
+\verb+\section{\textcolor{red}{Red !}}+
+\end{code}
+vrne v zaznamku niz ">redRed!"<. Ukaz \verb+\textcolor+ se ignorira,
+izpiše pa se njegov argument \texttt{red}.
+
+Boljše rezultate dobimo z ukazom
+\begin{code}
+\verb+\section{\texorpdfstring{\textcolor{red}{Red !}}{Red\ !}}+
+\end{code}
+
+Če pišemo dokument v kodiranju unicode in uporabimo v
+nastavitvah paketa \pai{hyperref} opcijo \verb+unicode+,
+potem lahko v zaznamkih uporabljamo vse znake, ki so na voljo
+v unicode kodni tabeli. Tako imamo na voljo veliko večji izbor
+znakov, ki jih lahko uporabimo v zaznamkih kot pri
+\ci{texorpdfstring}.
+
+\subsubsection{Združljivost \LaTeX{} in pdf\LaTeX{} dokumentov}
+\label{sec:pdfcompat}
+
+Idealno bi se moral vsak dokument enako prevesti tako z \LaTeX{}
+kot tudi s pdf\LaTeX{} prevajalnikom. Glavna težava pri tem je vključevanje
+zunanjih slik. Preprosta rešitev je, da v \emph{vseh} ukazih
+\ci{includegraphics} \emph{sistematično opustimo} navajanje končnic datotek.
+Tako bo prevajalnik sam poiskal datoteko ustreznega formata na tekočem
+področju. V tem primeru moramo poskrbeti le za to, da imamo slike na voljo
+v ustreznih formatih za \LaTeX{} in pdf\LaTeX{}. Za \LaTeX{} potrebujemo
+datoteke \texttt{.eps}, pdf\LaTeX{} pa bo iskal datoteke s končnicami
+\texttt{.png}, \texttt{.pdf}, \texttt{.jpg} ali \texttt{.mps}
+(v navedenem vrstnem redu).
+
+V primerih, ko bi radi uporabljali različno kodo za PDF verzijo
+dokumenta, lahko preprosto dodamo paket \pai{ifpdf}%
+\footnote{Če želite izvedeti celotno zgodbo o tem, zakaj
+uporabljati ta paket, si v seznamu pogostih vprašanj in
+odgovorov (FAQ) iz \TeX{}a oglejte\\
+ \url{http://www.tex.ac.uk/cgi-bin/texfaq2html?label=ifpdf}.} v
+preambulo dokumenta. Velika verjetnost je, da imate ta
+paket nameščen, če pa ne in uporabljate MiK\TeX{}, ga bo on namestil
+avtomatično prvič, ko ga boste potrebovali. V tem paketu je
+definiran poseben ukaz \ci{ifpdf} ki omogoča, da pišemo dokument s
+pogojno vsebino na preprost način. V naslednjem primeru hočemo, da
+bo PostScript verzija črno-bela da bo izpisovanje cenejše, PDF
+verzija, ki se bo uporabljala za prikaz na zaslonu pa naj bo barvna.
+\begin{code}
+\begin{verbatim}
+\RequirePackage{ifpdf} % ali poganjamo pdfTeX?
+\ifpdf
+ \documentclass[a4paper,12pt,pdftex]{book}
+\else
+ \documentclass[a4paper,12pt,dvips]{book}
+\fi
+
+
+\ifpdf
+ \usepackage{lmodern}
+\fi
+\usepackage[bookmarks, % dodaj hiperpovezave
+ colorlinks,
+ plainpages=false]{hyperref}
+\usepackage[T1]{fontenc}
+\usepackage[latin1]{inputenc}
+\usepackage[english]{babel}
+\usepackage{graphicx}
+...
+\end{verbatim}
+\end{code}
+V zgornjem primeru je vključen paket \pai{hyperref} tudi v verzijo,
+ki ni PDF. Zaradi tega ukaz \ci{href} deluje
+v vseh primerih in ni potrebno pri vsaki pojavitvi ukaza uporabljati
+pogojni stavek.
+
+V novejših distribucijah \TeX{}a (kot je npr.~\TeX{}Live), se kot
+normalni \TeX{} program v resnici uporablja pdf\TeX{}, ki avtomatično
+predeluje dokumente v PDF in DVI obliko odvisno od nastavitev v
+razredu dokumenta. Če pa uporabljamo zgornje stavke, potem jih
+s programom \verb|pdflatex| prevedemo v PDF dokument,
+s programom \verb|latex| pa v običajno DVI obliko.
+
+\section{Priprava elektronskih predstavitev}
+\label{sec:beamer}
+\secby{Daniel Flipo}{Daniel.Flipo@univ-lille1.fr}
+Če želimo imeti predavanje, na katerem bi npr.~predstavili svoje raziskovalne rezultate,
+lahko pišemo na tablo, uporabljamo prosojnice, ali pa uporabimo
+računalnik in ustrezni program za elektronske predstavitve.
+
+\wi{pdf\LaTeX} v kombinaciji z razredom \pai{beamer} omogoča
+pripravo predstavitev v obliki PDF, ki se obnašajo podobno če ne še
+bolje kot predstavitve narejene s programom PowerPoint, so pa veliko
+bolj prenosljive, saj za prikaz potrebujemo le Adobe Reader, ki je
+na voljo na bistveno več sistemih.
+
+Razred \pai{beamer} uporablja pakete \pai{graphicx}, \pai{color} in
+\pai{hyperref} s parametri prilagojenimi predstavitvi na računalniškem
+zaslonu.
+%La figure~\ref{fig:pdfscr} contient un exemple de fichier minimal ŕ
+%compiler avec \wi{pdf\LaTeX} et le
+%résultat produit.
+
+% Écran capturé par ImageMagick (man ImageMagick) fonction « import »
+% et convertie en jpg toujours par ImageMagick.
+
+\begin{figure}[htbp]
+\begin{verbatim}
+\documentclass[10pt]{beamer}
+\mode<beamer>{%
+ \usetheme[hideothersubsections,
+ right,width=22mm]{Goettingen}
+}
+
+\title{Preprosta predstavitev}
+\author[D. Flipo]{Daniel Flipo}
+\institute{U.S.T.L. \& GUTenberg}
+\titlegraphic{\includegraphics[width=20mm]{USTL}}
+\date{2005}
+
+\begin{document}
+
+\begin{frame}<handout:0>
+ \titlepage
+\end{frame}
+
+\section{Zgled}
+
+\begin{frame}
+ \frametitle{Kaj lahko počnemo v primeru lepega vremena}
+ \begin{block}{Lahko\ldots}
+ \begin{itemize}
+ \item peljemo psa na sprehod\dots \pause
+ \item beremo knjigo\pause
+ \item se igramo z mačko\pause
+ \end{itemize}
+ \end{block}
+ in še mnogo drugih stvari
+\end{frame}
+\end{document}
+\end{verbatim}
+ \caption{Preprost zgled za razred \pai{beamer}}
+ \label{fig:code-beamer}
+\end{figure}
+
+Ko prevedemo dokument, predstavljen na sliki \ref{fig:code-beamer}
+s \texttt{pdflatex}, dobimo PDF datoteko z naslovno stranjo in
+z drugo stranjo, ki prikazuje več reči, ki se odkrivajo po korakih
+ena za drugo, ko gremo skozi predstavitev.
+
+Ena izmed prednosti razreda \pai{beamer} je, da zna pri prevajanju direktno narediti PDF dokument z
+že kompletno pripravljeno predstavitvijo. Pri ostalih podobnih paketih
+pridemo do končne predstavitve v več fazah. Tako moramo pri uporabi
+paketa \pai{prosper} najprej pripraviti PostScript različico, pri paketu
+\pai{ppower4} pa moramo dobljeno PDF datoteko še naknadno obdelati z
+dodatnim programom.
+
+Z razredom \pai{beamer} lahko na različne načine pripravimo dokument iz
+iste vhodne datoteke. Vhodna datoteka za te različne načine vsebuje
+posebna navodila v poševnih oklepajih. Na voljo so naslednji
+načini.
+
+\begin{description}
+\item[beamer] za predstavitve v PDF obliki, kot smo jih predstavili pred tem,
+\item[trans] za prosojnice,
+\item[handout] za izpiske.
+\end{description}
+Privzeti način je \texttt{beamer}, Spremenimo ga lahko tako,
+da navedemo drugi način kot globalni parameter razreda \pai{beamer},
+kot npr.\\
+\verb|\documentclass[10pt,handout]{beamer}|\\ če želimo izpisati
+predavanje na papir.
+
+Videz predstavitve na zaslonu je odvisen od izbrane teme. Izberemo lahko
+eno izmed številnih tem, ki so že vključene v razred beamer ali pa sami
+pripravimo novo temo. Za več podatkov o tem poglejte obsežno
+dokumentacijo \texttt{beameruserguide.pdf}, ki je priložena razredu.
+
+Podrobneje si poglejmo ukaze uporabljene v vhodni datoteki
+na sliki~\ref{fig:code-beamer}.
+
+Za način \verb|\mode<beamer>| za predstavitev na zaslonu smo izbrali temo
+\emph{Goettingen}, ki prikazuje tudi navigacijsko ploščo integrirano
+v seznam vsebine. S parametri lahko nastavimo širino plošče
+(v našem primeru 22~mm) in njen položaj (na desni strani
+glavnega besedila). Opcija \emph{hideothersubsections} prikaže naslove
+poglavij in razdelke trenutnega poglavja. V primeru načinov
+\verb|\mode<trans>| in \verb|\mode<handout>| ni nobenih
+posebnih nastavitev, zato se pojavita v standardni privzeti obliki.
+
+Ukazi \verb|\title{}|, \verb|\author{}|, \verb|\institute{}|,
+in \verb|\titlegraphic{}| nastavijo vsebino naslovne strani. Z dodatnimi
+argumenti lahko pri ukazih \verb|\title[]{}| in \verb|\author[]{}|
+podamo še verzijo naslova in imena avtorja, ki se prikazujeta na plošči
+v temi \emph{Goettingen}.
+
+Naslovi in podnaslovi v plošči so narejeni z običajnimi
+ukazi \verb|\section{}| in \verb|\subsection{}|, ki jih postavimo
+\emph{izven} okolja \ei{frame}.
+
+Z majhnimi ikonami za navigacijo na dnu zaslona se lahko
+premikamo skozi dokument. Pojav ikon je neodvisen od izbrane teme.
+
+Vsebino vsakega zaslona (ene prosojnice) moramo postaviti v okolje
+\ei{frame}. Z dodatnim argumentom v poševnih oklepajih
+(\verb|<| in \verb|>|) lahko zaslon izločimo iz enega izmed načinov
+predstavitve, V zgledu se tako zaradi uporabljenega argumenta
+\verb|<handout:0>| prva stran ne pojavi na izpiskih.
+
+Priporočljivo je, da naslov za vsako prosojnico nastavimo
+ločeno od naslovne prosojnice. To naredimo z ukazom
+\verb|\frametitle{}|. Če potrebujemo še podnaslov, lahko uporabimo
+okolje \ei{block}, kot je prikazano v zgledu.
+Bodite pozorni na to, da ukazi za razporejanje teksta v enote, kot
+sta npr.~\verb|\section{}| in \verb|\subsection{}|, ne izpišejo
+pravilnega izpisa na prosojnico.
+
+Z ukazom \verb|\pause|, ki je v zgledu uporabljen
+ v okolju \texttt{itemize}, lahko
+prikažemo vrstice eno po eno. Za ostale uporabne učinke, ki jih
+uporabljamo pri predstavitvah, si poglejte še delovanje ukazov \verb|\only|, \verb|\uncover|, \verb|\alt| in
+\verb|\temporal|. Na številnih mestih lahko z dodatnimi argumenti
+med poševnimi oklepaji še natančneje prilagodimo predstavitev našim
+željam.
+
+Če želite dobiti dober pregled vseh možnosti, ki so na voljo v
+razredu \texttt{beamer}, preberite dokumentacijo
+\texttt{beameruserguide.pdf}. Paket se aktivno razvija, zato za zadnje informacije preverite
+tudi njegovo domačo stram
+\href{http://latex-beamer.sourceforge.net/}{http://latex-beamer.sourceforge.net/}.
+
+
+
+% Local Variables:
+% TeX-master: "lshort2e"
+% mode: latex
+% mode: flyspell
+% End:
+
+